Intervju / »Eno je, ko razvoj dogodkov opazuješ od daleč, nekaj povsem drugega pa, ko razmere doživiš sam«
Intervju: Tatjana Lejko Zupanc, infektologinja

»Jes!« je vzkliknila, ko se je sredi intervjuja oglasila na telefon in nekaj sekund poslušala sogovornika na drugi strani. »Ne potrebujem maske,« je pojasnila, ko je prekinila zvezo. Test za ugotavljanje okužbe z virusom SARS-CoV-2, za katerega je preventivno zaprosila zaradi pogostih stikov z ljudmi v teh dneh, je bil negativen.
Dr. Tatjana Lejko Zupanc je predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja in s tem poveljnica na prvi bojni črti spoprijemanja z novim koronavirusom v Sloveniji. Kliniko so v teh dneh preuredili v bolnišnico, namenjeno izključno zdravljenju obolelih s covid-19. Preostalo dejavnost klinike so v omejenem obsegu preselili na Vrazov trg, v stavbo nekdanje Pediatrične klinike, v kateri zadnjih nekaj let deluje negovalna bolnišnica.
Že vnaprej je jasno povedala, da na vprašanja v zvezi z njenim odpoklicem iz sveta Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki ga je prejšnji teden izpeljala Janševa vlada, ne namerava odgovarjati. »Ker zdaj res ni čas za to.«
Je trenutni položaj, kar zadeva potek epidemije, v skladu z vašimi pričakovanji?
V bistvu je. Težko je sicer govoriti o pričakovanjih. Eno je, ko razvoj dogodkov opazuješ od daleč, nekaj povsem drugega pa, ko razmere doživiš sam. Dejansko smo v tem času pričakovali že nekoliko več bolnikov, vendar na podlagi tega še ne bi upala delati kakršnihkoli zaključkov (potrka po lesu, op. a.). Kljub opozorilom pa nas je vendarle pretreslo stanje tistih s hudim potekom bolezni. To je lekcija, za katero bi rada, da si jo ljudje zapomnijo. Res je, lahko je videti tudi kot prehlad, kot »gripica«, a za tistega s hudim potekom bolezni je vse drugo, samo to ne. To so zelo bolni ljudje, ki so prej popolnoma normalno delovali. Morda so imeli kakšno kronično bolezen, a težko bi rekli, da so bili v slabem stanju. Moje sporočilo je, naj ljudje zaboga resno jemljejo navodila. To, da kdorkoli pride v službo z bolezenskimi znaki, pa naj gre za zdravstvenega delavca ali prodajalko v trgovini, ni dopustno. Da je kdo v takem stanju v stiku z več ljudmi, pa to zamolči. Da kdo zdravnikom zamolči simptome. To se res ne bi smelo dogajati. Ne vem, zakaj je ljudem to tako težko dopovedati.