Intervju / »Družbeni diskurz mora biti dovolj odporen, da ne pristane na teorije zarote o Sorosu in Kučanu«

Vladavina prava in pravna država sta nedoločna pojma, ki marsikomu ne pomenita ničesar. Tudi vlada pa vedno odločneje ravna tako, kot da res ne pomenita ničesar. Ampak, prav nasprotno, gre za pojma, ki se, ko ju razplastimo na posamezne pravice, tičeta vsakega od nas. O vladnem odnosu do pravne države in posledicah, ki jih prinaša, pa tudi o naraščajoči avtoritarnosti in represiji smo govorili z dr. Sašo Zagorcem s Pravne fakultete v Ljubljani.

Malo smo se nasmihali, ko Janez Janša v preteklosti ni prevzemal uradne pošte s sodišča, ko je spodbujal ljudi, naj kršijo zakon in ne plačujejo RTV-prispevka in podobno. A ta odnos, če ga opazimo pri vidnem politiku, ima posledice. 

Ta njegova ravnanja bi lahko ocenili prizanesljivo ali neprizanesljivo. S prvega vidika bi to njegovo držo lahko videli tudi kot nekakšen državljanski upor oziroma nepokorščino pri dejanjih, ki so v nasprotju z veljavnim pravom. Problematično je, da ta moralna logika zdrži le, če nekdo ni na oblasti in sprejema posledice svojih ravnanj. Problem je seveda, da je Janša že 30 let zlizan z oblastjo tako ali drugače in se ne more postaviti v vlogo navadnega državljana, ki se popolnoma umakne temu svetu, tem pravilom. Če pa smo do takšnega ravnanja neprizanesljivi, pa lahko to vidimo kot dvojni standard in bolj kot ne neprimerno sredstvo za boj za oblast. Ali kot pravita Nietzsche ali naš Bartol, nič ni absolutno, vse je dovoljeno. In če smo nekoliko bolj pikri, lahko vidimo vzporednice z znano Titovo držo – »ja ne priznajem ovaj sud«. To, da se je premiera prijel vzdevek Maršal Twito, ni prav nič lepega.