Intervju / Nevidna epidemija demence

Ko govorimo o demenci, pa moramo med ljudi, na katere vpliva ta bolezen, šteti tudi njihove svojce, ki so v zdravljenje praviloma aktivno vključeni, že zdaj naj bi demenca torej vplivala na življenja okoli sto tisoč ljudi. Bolezni, ki jih štejemo kot demenco, prizadenejo starostnike in so med ljudmi znane šele zadnjih trideset let. Prej so pozabljanje in druge simptome pogosto pač pripisovali starosti. A vsako pozabljanje še ni demenca, hkrati pa pred njo tudi mladi odrasli niso zares varni. Evropska unija demenco določa za prednostno zdravstveno temo prihodnjih desetletij, saj se prebivalstvo Evrope hitro stara. Slovenija pri tem ni izjema. Po napovedih naj bi bila čez deset let že četrtina prebivalstva starejša od 65 let, kar bi nas uvrstilo na osmo mesto na svetu po starosti prebivalstva. Kako do demence pride, kakšen učinek ima na širšo družbo in kako nanjo vpliva epidemija covid-19, nam je razložil nevrolog doc. dr. Rok Berlot, dr. med., ki svojo prakso izvaja v UKC Ljubljana, med drugim pa se je usposabljal in raziskovalno deloval tudi na londonskem King’s Collegeu.

Zakaj pride do bolezni, ki jih imamo za demenco? 

Razlogov je lahko več, saj so tudi bolezni med seboj različne. Najpogostejše so tako imenovane nevrodegenerativne demence, med katerimi je najpogostejša Alzheimerjeva bolezen. Tem je skupno kopičenje patoloških beljakovin v predelih možganov, ki so pomembni za spoznavne, miselne sposobnosti. Nekatere druge skupine, ki niso nevrodegenerativne, so lahko vezane na druge bolezni. Pogoste so na primer demence, ki so posledica možganskožilnih bolezni.