Intervju / »Mladih ne zanimajo partizani in domobranci. Skrbi jih za službe in stanovanja.«

Kolikokrat se vam je zgodilo, da ste se po tihem, nemara pa kar na glas zgražali ob pogledu na dekleta, ki so na ulici snemala selfije za Instagram? Kolikokrat ste slišali, da so milenijci brezbrižni in brezskrbni, sebični, cinični in leni? Kolikokrat ste se zbali za prihodnost, ki jo bodo krojili za našo državo? Toda kot dokazuje raziskava Mladina 2020, najnovejša v seriji poglobljenih raziskav, ki so jo po desetih letih pod vodstvom sociologa Mirana Lavriča in politologa Tomaža Deželana izvedli raziskovalci univerz v Mariboru in Ljubljani, so tovrstni predsodki krivični, zgražanje pa neutemeljeno. Mladi med 15. in 29. letom so prav tako zvedavi, ustvarjalni in polni življenja, kot so bili njihovi predhodniki in predhodnice. S pomembno razliko – kot opozarja sociolog Rudi Klanjšek, ki je v sklopu raziskave posebej preučeval njihovo duševno stanje, jih krivični ekonomski sistem, izkoriščevalski trg dela in naraščajoča nestrpnost pehajo v vedno večje stiske. Klanjšek, ki ima ob doktoratu iz sociologije tudi diplomo iz ekonomije, že več let sodeluje pri raziskavah o položaju mladih v Sloveniji.

V nekem drugem, menda svinčenem času se je pelo »Lepo je v naši domovini biti mlad«. Si tudi današnji mladostniki lahko zapojejo to pesem?

V mnogih pogledih je tudi leta 2021 gotovo lepo biti mlad, na primer glede dostopa do informacij, možnosti potovanj – če pustimo sedanje izredno stanje ob strani –, priložnosti za kreativno izražanje, možnosti za študij. Tudi življenjski standard je danes višji, več je izbire. Se pa je na drugi strani okrepila psihološka cena teh ugodnosti. Podatki kažejo, da se mladi vse težje orientirajo v hiperinformatizirani družbi in prilagajo zahtevam vse bolj storilnostno naravnanega okolja. Posledice so več stresa, več strahu glede prihodnosti, ki ga poganjajo negotove razmere na trgu dela, stanovanjska problematika, pa skrb glede usposobljenosti za tekmovanje v brutalno konkurenčnem okolju. Posebej skrb zbujajoč je podatek, da je med tistimi, ki so priznali, da imajo duševne težave, okoli 15 odstotkov takih, ki so se zato zatekli v droge ali alkohol.