Odrast / »Želimo na novo premisliti, kako razumemo blaginjo vseh«

Zagovornica koncepta odrasti in raziskovalka na področju socialne in ekološke pravičnosti Brototi Roy postavlja ključno vprašanje, komu gospodarska rast resnično koristi

"BDP ni ustrezen kazalnik gospodarske rasti držav, saj ne odraža njene dejanske koristi oziroma posledic za njihove prebivalce," je v intervjuju za MMC RTV Slovenija dejala zagovornica koncepta odrasti in raziskovalka na področju socialne in ekološke pravičnosti Brototi Roy.

Ne moremo imeti neskončne rasti na dokončnem planetu, je temeljno opozorilo ideje odrasti, ki preizprašuje konvencionalno razumevanje gospodarskega razvoja in njegovih kazalnikov ter postavlja ključno vprašanje, komu gospodarska rast resnično koristi. Bruto domači proizvod (BDP) države namreč raste neodvisno od družbene koristnosti dejavnikov rasti, zato je treba po prepričanju zagovornikov odrasti ta kazalnik preseči.

V intervjuju je Brototi Roy iz Kalkute, postdoktorska raziskovalka na Srednjeevropski univerzi na Dunaju in Avtonomni univerzi v Barceloni, ki se v svojem delu ukvarja s socialno-ekološko pravičnostjo in enakostjo znotraj okvirov politične in ekonomske ekologije opozorila, da odrast ne pomeni gospodarskega nazadovanja, ampak vizijo strukturnih sprememb, temelječih na demokraciji, avtonomiji in solidarnosti. To vključuje tako človeka dostojne delovne razmere v državah v razvoju kot manjšo porabo virov v razvitih državah. "Treba je redefinirati potrebe in v skladu s tem distribuirati vire," je pojasnila.

O tem, da se izraz odrast pogosto povezuje s krčenjem gospodarstva, recesijo, je dejala: "To je popolnoma narobe. Ideja odrasti se je začela kot politično, aktivistično geslo. Z njim se je le želelo sporočiti, da ne želimo več govoriti o gospodarski rasti. Odrast ne pomeni, da želimo skrčiti gospodarstvo, ampak premisliti o tem, kako razumemo blaginjo, ne da bi bila gospodarska rast edini kazalnik. Politični razlog za izbiro izraza odrast je bilo tudi mnenje, da so bile ideje zelene rasti in trajnostnega razvoja zlahka prevzete oziroma zlorabljene. Izraz odrast je bil torej izbran, ker se ne da zlorabiti na ta način, saj zelo jasno pravimo, da način, kako razumemo družbo in blaginjo za vse, ni povezan z gospodarsko rastjo ali bruto domačim proizvodom kot kazalnikom."

Na vprašanje ali gre torej za poskus, kako že samo geslo narediti radikalnejše, pa je pojasnila: "Tako je. Ena prvih knjig na to temo, Besedišče odrasti, ki vključuje kratka poglavja o različnih osnovnih konceptih odrasti, pravi, da je njen namen ponovno politizirati razpravo o družbeni in ekološki pravičnosti. Želimo na novo premisliti, kako razumemo blaginjo vseh ter kako v okviru tega graditi odnose."

O tem, da ideja odrasti tako ni podrobno zastavljena gospodarska agenda z jasno določenimi točkami, ampak bolj neka splošna usmerite, pa je odgovorila: "Vsekakor. Odrast v Sloveniji je popolnoma drugačna od odrasti v Španiji ali Indiji. Vsi smo namreč postavljeni v različne geopolitične in zgodovinske kontekste. Način, kako razumemo dobro počutje vseh, bi bil v Sloveniji močno različen od Šrilanke. A temeljna ideja, da je treba zagotoviti, da ni nepravičnosti in neenakosti, ostaja. Ideja odrasti pa ne predpisuje ene rešitve za ves svet."

"Ideja odrasti se je začela kot politično, aktivistično geslo. Z njim se je le želelo sporočiti, da ne želimo več govoriti o gospodarski rasti. Odrast ne pomeni, da želimo skrčiti gospodarstvo, ampak premisliti o tem, kako razumemo blaginjo, ne da bi bila gospodarska rast edini kazalnik."

Brototi Roy

Na vprašanje, kaj vključuje gospodarska rast, pa je pojasnila: "Gospodarsko rast se meri z BDP-jem, ki je merilo vrednosti storitev in blaga v državi. Dvoodstotna rast je lahko posledica potresa in potrebe po obnovi in novih gradnjah, lahko pa je posledica gradnje boljših šol, bolnišnic in cest. Sama številka, ne da bi vedeli, iz česa izhaja, nima smisla."

Razprava o uporabnosti BDP-ja kot kazalnika bogastva in rasti je zelo dolga. "Naj podam nekaj primerov iz Indije, ki jo najbolj poznam. Oxfam vsako leto objavi poročilo o neenakosti. Opazna je rast večdimenzionalne neenakosti tako na svetovni kot nacionalnih ravneh. V Indiji ima trenutno 10 odstotkov prebivalcev več kot 80 odstotkov premoženja, na svetovni ravni je to razmerje nekje okoli 10–60. Kdo ima torej koristi od gospodarske rasti? Drugi razlog, zaradi katerega ljudje zagovarjajo gospodarsko rast, je zaposlenost. V Indiji pa poznamo pojav rasti brez delovnih mest. To pomeni, da se BDP sicer povečuje, število ljudi z zaposlitvami pa ne. Kdo ima torej koristi od gospodarske rasti? Velika podjetja vsako leto povečujejo dobičke, kar povzroča rast BDP-ja, a se ne prevaja v pomoč ljudem z boljšimi delovnimi mesti in večjo blaginjo," je dejala.

Na vprašanje, kako pri reševanju vprašanja neenakosti in pogojev za njeno perpetuacijo pomaga odrast, pa je odgovorila: "Osnovne ideje odrasti so neposredna demokracija, avtonomija, solidarnost, družabnost. Kako bi torej v konkretnem primeru to pomagalo? Če se navežem na prejšnji primer, bi se ženske, ki delajo za ta tekstilna podjetja, kolektivno organizirale in zahtevale določeno minimalno plačo ter določen delovni čas. To bi pomenilo, da bi izdelek, ki ga zdaj tukaj dobiš za pet evrov, stal 25 evrov, pa tudi, da bi kupovali manj oblek. Vsako leto na smetiščih konča več kot 40 odstotkov novih oblačil. Odrast torej pomeni končanje hitre mode, prenehanje nakupovanja izdelkov, za katere veš, da so rezultat izkoriščanja delavcev drugje po svetu."

"Odrast v Sloveniji je popolnoma drugačna od odrasti v Španiji ali Indiji. Vsi smo namreč postavljeni v različne geopolitične in zgodovinske kontekste. Način, kako razumemo dobro počutje vseh, bi bil v Sloveniji močno različen od Šrilanke. A temeljna ideja, da je treba zagotoviti, da ni nepravičnosti in neenakosti, ostaja. Ideja odrasti pa ne predpisuje ene rešitve za ves svet."

Brototi Roy

O tem, zakaj odrast v Sloveniji ne bi bila enaka odrasti v Indiji, pa je povedala: "Ne poznam zelo dobro slovenskega gospodarskega konteksta, a naj omenim turizem. V Ljubljani ta narašča, kar se prevaja v to, da se morajo prebivalci izseljevati, ker si ne morejo več privoščiti najemnin. Odrast v tem kontekstu bi pomenila zmanjšanje množičnega turizma in spremenjen, bolj vsebinski odnos s tujci, ki želijo spoznati ta kraj, ne pa da zgolj pridejo za 10 ur, naredijo nekaj fotografij in odidejo, zaradi česar se cene, tudi najemnine, dvigajo. To bi bil en primer. V Indiji pa bi bilo treba poiskati način za zagotavljanje boljše infrastrukture. Še vedno imamo veliko energetske revščine, številni domovi nimajo elektrike, ni dovolj šol in bolnišnic. Kako naj torej zagotovimo izboljšanje osnove infrastrukture, da bi izboljšali življenje ljudi?"

Na vprašanje, ali je smiselno, da Slovenija uveljavlja politike odrasti, omejene na njeno ozemlje, pa je v intervjuju za MMC RTV Slovenija dejala: "Tukaj se postavlja vprašanje, koliko moči slovenska vlada ima, da uveljavlja takšne politike, ne da bi trpela posledice odzivov gospodarskih in političnih elit ter lobijev. Kaj bi se zgodilo, če bi Slovenija, recimo, sprejela davek na premoženje milijarderjev, ta sredstva pa bi namenila za lokalno infrastrukturo? Vlade razmeroma majhnih držav so omejene s strukturnimi dinamikami moči."

PREBERITE TUDI:

• »Obsedenost z rastjo je trdovratna.« Piše Monika Weiss. 
• Svet zunaj gospodarske rasti. Piše Izak Košir.
• Iluzija gospodarske rasti. Piše Borut Mekina.
• Svet onkraj gospodarske rasti. Piše Jure Trampuš.