Intervju / Dr. Eva Jablonka, evolucionistka

Dr. Eva Jablonka je evolucionistka, natančneje biologinja. Je ena od najbolj znanih epigenetikov na svetu. Sicer si pogosto mislimo, da o Darwinovi evolucijski teoriji vemo že skoraj vse, toda zadnja leta, posebej zaradi dognanj molekularne biologije, se razumevanje evolucije temeljito spreminja. Predvsem šele v zadnjem času dobivamo resnično predstavo o tem, kakšno vlogo v evoluciji igrajo na primer geni, a tudi druge snovi v celicah. Dr. Eva Jablonka je nekaj let po rojstvu na Poljskem emigrirala v Izrael, kjer sedaj poučuje v Tel Avivu, a tudi na palestinski univerzi Al Quds. V tem, “Darwinovem” letu, ob 150. obletnici izida knjige O nastanku vrst in 200. obletnici znanstvenikovega rojstva, je v Sloveniji izšel prevod njene zadnje knjige Štiri razsežnosti evolucije, ki jo je napisala skupaj z Marion J. Lamb. Dr. Jablonka se je v Sloveniji udeležila konference Biološka znanost in družba, namenjeni izobraževanju učiteljev.

Genski inženiring nam obljublja marsikaj. Boj proti boleznim, izdelavo »boljših« rastlin in tako naprej. Vi pa, tudi v svoji zadnji knjigi, to vero v gensko industrijo spodbijate. Rušite genocentrični pogled, drži?

Drži. Popularna kultura je zelo genocentrična, celo kar zadeva prelaganje krivde na gene: če sem kriminalec, ne morem storiti ničesar, to je v mojih genih. Če smo debeli, prevalimo krivdo na gene. To je zelo nevarno mišljenje, predvsem pa je napačno. Normalnega genetika ne boste nikoli slišali, da bi tako govoril o genih. Saj je jasno, kakšne razlike lahko nastanejo v nekem okolju pri istih genih. Že na primer med enojajčnimi dvojčki. Toda razlike ne nastanejo samo zaradi okoljskih dejavnikov, temveč zaradi neštetih stvari, ki se lahko zgodijo v maternici. V knjigi z Marion Lamb govoriva o razlikah, ki nastanejo zaradi tako imenovanega epigenetskega dedovanja, torej dedovanja mimo genov. Prepričanje, da smo, kar smo, zaradi naših genov in izključno zaradi njih, je napačno. Čeprav geni seveda ostajajo zelo pomembni.