Borja Močnik

3. 3. 2011  |  Mladina 9  |  Družba  |  Intervju

Mulatu Astatke: »Nisem želel izgubiti značaja, srca Etiopije«

oče ethio jazza, ki bo v Ljubljani nastopil v koprodukciji Kina Šiška in festivala Druga godba

/media/www/slike.old/mladina/intervjumulatu.jpg

 

Etiopskega skladatelja in vibrafonista, ki rad poprime tudi za druge inštrumente, Mulatuja Astatkeja (letnik 1943), v zgodovinah drugih godb navajajo kot očeta eklektičnega žanra ethio jazz. Raziskoval je na različnih poljih, najočitneje je združeval etiopsko tradicionalno godbo z zahodnjaškimi obrazci jazza, ki se ga je navzel, ko se je v 60. letih potikal po Londonu, New Yorku in Bostonu. Bil je prvi v svoji generaciji etiopskih glasbenikov, ki je veliko potoval in snemal v tujini - starši so ga poslali v Wales študirat aeronavtično inženirstvo, končal pa je na študiju glasbe v Londonu. Kmalu zatem je postal prvi afriški študent na Harvardu, živel in snemal je v New Yorku.
Njegovo domiselno in pionirsko spajanje dveh povsem različnih glasbenih tradicij je spodbudilo nastanek ethio jazza. Preprosto povedano je glavni hec v tem, kako združiti dva popolnoma različna sistema tonskih lestvic. Etiopska tradicionalna godba temelji na pettonski lestvici (pentatonika) in tudi inštrumenti so temu primerno »omejeni«, na njih ni mogoče igrati vseh dvanajstih tonov, na sistemu katerih temeljita jazz in vsa druga »zahodnjaška« tradicija. Astatke je bistro in vešče našel način povezovanja, ki pa je zbudil pozornost svetovnega poslušalstva šele veliko, zelo veliko pozneje, ključna pa sta bila dva trenutka. Najprej je konec 90. let pri francoski založbi Buda začela izhajati serija kompilacij Ethiopiques, ki so odprle zares natančen vpogled v etiopsko popularno godbo, in četrti del je posvečen prav Astatkejevemu ustvarjanju na prelomu 60. let v 70. leta. Še pomembnejši trenutek pa je bil leta 2005, ko je na platna prišel film Strti cvetovi Jima Jarmuscha. Le trije Mulatujevi posnetki na soundtracku so bili dovolj, da se je začela prava »astatkemanija«, in to dobrih štirideset let po nastanku tega materiala. Mojstrova ustvarjalnost pa je dobila nov zalet.
Še posebej plodni sta bili zadnji dve leti, saj je ponovno začel koncertirati po vsem svetu, izdali pa so tudi tri njegove plošče. Zadnjo, Mulatu Steps Ahead, bo 11. marca predstavil v Ljubljani v okviru Druge godbe. Pokazalo se je, da je lahko telefonski klic v Adis Abebo zares posebna oblika intervjuja, saj sva bila zaradi katastrofalne povezave prisiljena kričati, ponavljati, počasi govoriti, pa še zveza je bila večkrat prekinjena. Vseeno je »oče ethio jazza« ostal potrpežljiv in med šumenjem in škrtanjem v telefonski slušalki skušal odgovoriti na kup vprašanj, četudi jih ni zmerom slišal. No, le o politiki se ni hotel pogovarjati.

Ko ste v 60. letih prejšnjega stoletja študirali v ZDA, ste v New Yorku ustanovili svoj bend The Ethiopian Quintet in potem posneli prve plošče. Bi lahko rekli, da je ethio jazz nastal v New Yorku?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.