Borut Mekina

12. 4. 2013  |  Mladina 15  |  Politika

Resnična cena letališča Cerklje

25 milijonov evrov iz proračuna. Pa še gospodarska škoda.

Vlaganju v letališče Cerklje ni videti konca. Čeprav lahko vojaška letala uporabljajo tudi letališče Brnik. Letališče Zagreb. Ali Zadar.

Vlaganju v letališče Cerklje ni videti konca. Čeprav lahko vojaška letala uporabljajo tudi letališče Brnik. Letališče Zagreb. Ali Zadar.
© Borut Peterlin

Država je doslej v obnovo vojaškega letališča Cerklje vložila že 17 milijonov evrov; gre za znesek, v katerem niso upoštevana skupna sredstva Nata. Kljub temu obnova še ni končana. V prihodnjih dveh letih namerava ministrstvo za obrambo v Cerklje vložiti še 6 milijonov evrov, pa tudi po letu 2015 bodo še potrebne velike naložbe. Obrambno ministrstvo na primer po letu 2015 načrtuje gradnjo in obnovo dovozne ceste, gradnjo vhoda na letališče, posodobitev objektov za logistiko letališča in prenovo komunalne infrastrukture. Samo v načrtu proračuna za leto 2016 so za te namene rezervirali 2 milijona evrov. Čeprav, seveda, Slovenija nikoli ne bo imela flote vojaških letal. Pa tudi če se bo letališče Cerklje uporabljalo kot postojanka za Natova letala, bi bilo veliko gospodarneje izkoristiti bližnji letališči Brnik in Zagreb.

Kako neracionalno je država že doslej potrošila teh 25 milijonov evrov, kaže primerjava z letališčem Portorož. Zadnja leta letalski promet upada in večina letališč se bori za preživetje – tudi ljubljansko oziroma brniško letališče. Izjema v Sloveniji je portoroško letališče. Še pred petimi leti je bilo to tik pred stečajem, a je nato doživelo silovit razcvet. Robert Krajnc, direktor letališča, pravi, da se je število prepeljanih potnikov v tem času zvišalo z 12 na 23 tisoč, število t. i. letalskih operacij pa se je povečalo z 10 na 17 tisoč. In to čeprav je Aerodrom Portorož najbolj infrastrukturno podhranjeno letališče v Sloveniji, v katero država v preteklosti ni vlagala. Koliko je sploh treba vložiti v to, da bi iz portoroškega letališča naredili najmočnejše lokalno letališče v regiji? Gotovo ne 25 milijonov evrov, pravi direktor Krajnc.

Da bi stezo letališča podaljšali za 200 metrov (brez posegov v krajinski park), da bi povečali letališko ploščad in zgradili 90 tisoč kvadratnih metrov hangarjev, s katerimi bi konkurirali italijanski in hrvaški ponudbi, bi portoroško letališče potrebovalo okrog 9 milijonov evrov, naložba pa bi se povrnila že v šestih letih. »A ne gre le za letališče, gre tudi za to, da bi s tem turistični razcvet doživela celotna regija,« pravi Krajnc. Namesto v razvoj Portoroža pa država vlaga v Cerklje. Pri čemer za povrhu povzroča še gospodarsko škodo. Ko namreč Natova letala, tako kot lani junija, vzletajo iz Cerkelj in letijo do vadbišča Poček, mora država zapreti zračni prostor. S tem pa »odseka« tudi letališče Portorož.

Pred dvema letoma so na portoroškem letališču junija v Slovenijo pripeljali 3000 potnikov in opravili skoraj 1400 letalskih operacij. Junija lani pa je bilo letališče tako rekoč ves mesec zaprto zaradi vojaške vaje nad Počkom, imenovane »Adriatic Strike 2012«, na kateri so urili 25 tujih in okrog 170 slovenskih vojakov. Poleg tega je minulo leto vlada brez sodelovanja javnosti razširila in uvedla nova območja zapiranja zračnega prostora, ta so zdaj nad celotnim območjem občine Divača, nad večjim delom občine Vipava in delom občine Hrpelje-Kozina. Država negospodarno vlaga ogromna sredstva v vojaško letališče, edinemu obetavnemu slovenskemu letališču pa namerava sedaj še celo omejiti odpiralni čas, opozarja Krajnc. Ko bodo naložbe v Cerklje čez nekaj let končane, bodo tudi poleti Natovih vojaških letal veliko pogostejši.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.