Luka Volk
-
Na desnici velja, da ne gre zaupati »mainstream« medijem, saj so ti del tako imenovane globoke države. Na ta račun lahko že več let spremljamo razmah alternativnih kanalov informiranja, desnica – ko jih ne poskuša prevzeti, kot to počne z RTV Slovenija – ustvarja množico portalov, televizijskih kanalov in tiskanih medijev, ki so videti kot mediji, zvenijo kot mediji in se kot mediji tudi predstavljajo. Pa čeprav to praviloma niso. Podobno kot v času Janševih vlad cvetijo zasebni visokošolski projekti (in se javni denar steka v zasebne projekte Mateja Makaroviča in Boruta Rončevića), cvetijo tudi zasebni medijski projekti.
-
(Ne)kulturni minister / Simoniti brani patra Rupnika
Vasko Simoniti je že pred leti, ko je sklenil prvi mandat kulturnega ministra, naslednico Majdo Širca označil za »žensko, ki je močno prikrajšana«. Ko je bil Marjan Šarec premier, ga je oklical za »predsednika nekoliko večje samozadostne kmetijske zadruge«. V času Janševe vlade je poslancem v opoziciji očital, da so v primerjavi z njim nazadnjaški, tedanjemu poslancu SD Matjažu Nemcu pa v državnem zboru zabrusil: »Vi, če ne bi bili politik, ne bi preživeli, ker ne znate nič, nič, nič.« V nastopih stavi na ošabnost in predrznost.
-
Podražitev vrtcev / Bi morali biti vrtci brezplačni za vse?
Po dogovoru vlade in SVIZ so se zvišale plače pomočnic vzgojiteljic; te so s tem prestopile prag minimalne plače. Zaradi zvišanja plač – in obenem podražitve materiala in živil – je večina slovenskih občin napovedala zvišanje cen vrtcev, največje v občini Lenart, kjer so ceno zvišali za 38 odstotkov. Na občinah vztrajajo, naj se zvišanje stroškov krije iz državnega proračuna, sicer bodo morali breme dodatnih stroškov nositi starši. V povprečju se cene vrtcev zvišujejo za devet do 12 odstotkov.
-
Podatkovna znanstvenica Frances Haugen je predlani zapustila podjetje Facebook (danes ga poznamo pod imenom Meta) in razkrila dokumente, ki pričajo, da Metini algoritmi načrtno spodbujajo sovražne vsebine. Kot je povedala v intervjuju za Mladino, je bil odločilen trenutek leta 2018, ko so algoritmi preklopili na sledenje tako imenovanim pomenljivim družbenim interakcijam. »Gre za število klikov, komentarjev, všečkov in delitev, ki jih dobi posamezna objava. V praksi pa to pomeni, da k ’pomenljivim družbenim interakcijam’ štejejo tudi sovražni komentarji, ki se praviloma kopičijo pod najspornejšimi vsebinami. Gre za vsebine, ki ljudi delijo, so neresnične ali škodljive. Najskrajnejše vsebine imajo tako največji doseg. Facebookove algoritme torej poganja jeza, sovraštvo pa je najhitrejša pot do klika,« je dejala.
-
Srečni konci obstajajo tudi za istospolne pare, ne zgolj za raznospolne
Pred desetimi leti je danes že pokojna litovska pisateljica Neringa Macat izdala zbirko pravljic Gintarine širdis (Jantarno srce). Navdih zanjo je črpala iz tradicionalnih motivov klasične otroške literature, iz del bratov Grimm in Hansa Christiana Andersena, a je hkrati hotela opozoriti na številna sodobna družbena vprašanja. V pravljicah tako namesto likov, ki bi jih praviloma pričakovali, nastopajo osebe iz marginaliziranih družbenih skupin, med njimi invalidi, Romi in istospolni pari. Prav zadnje pa je razburilo nekatere skupine konservativcev, češ da je prikazovanje istospolnih parov v knjigi – gre za dve zgodbi izmed šestih – škodljivo za otroke. Knjiga je bila zato leto po izidu sprva umaknjena s prodajnih polic.
-
Konec zabave / Italijanska vlada je prepovedala rejve
Ko je italijanska policija lani v noči čarovnic vkorakala na rejv sredi zapuščenega skladišča v Modeni, je bilo zabave v hipu konec. Giorgia Meloni, ki je zgolj nekaj dni prej prisegla na premierskem položaju – in z njo nova vlada, najbolj desna vse od druge svetovne vojne –, si je v hipu zastavila, da bo poostrila zakone, ki se nanašajo na nezakonite zabave. Po zakonu, ki je bil naposled sprejet ob koncu leta, je v Italiji po novem nujno treba prijaviti zabave z več kot 50 udeleženci, organizatorjem prireditev, ki tega ne bodo storili, pa grozita kazen od treh do desetih let zapora ter globa od tisoč do deset tisoč evrov.
-
Po največjem požaru v zgodovini Slovenije, ki je lani pustošil po Krasu, in hkrati velikem pomanjkanju vode v slovenski Istri in kraškem zaledju zaradi suše so se na Twitterju začeli vrstiti zapisi, da so za oboje v resnici krive nevladne organizacije, ki so leto prej sodelovale v kampanji pred referendumom o vodi, na čelu z Inštitutom 8. marec.
-
Na precejšnje presenečenje vlada prejšnji teden sprva ni dala soglasja k vsebini razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v prihodnjem študijskem letu, čeprav velja, da gre pri tem bolj kot ne zgolj za formalnost. Podobno je leta 2021 storila Janševa vlada. A stanje danes ni enako tistemu izpred dveh let. Leta 2021 je povišanje vpisnih mest – natančneje na medicinskih fakultetah in na ljubljanski fakulteti za računalništvo – zahtevala vlada, ki je zato v celoti blokirala izvedbo razpisa in ogrozila načrtovane informativne dneve. Tokrat naj bi željo po povišanju vpisnih mest izrazile fakultete, razpis pa je bil naposled vseeno izveden po časovnici. A podobno kot pred dvema letoma so bili popravki tudi tokrat minorni, ljubljanska in mariborska univerza bosta povečali število študijskih mest za radiološke tehnike in psihologe.
-
Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije se je prejšnji mesec uspelo z vlado dogovoriti za zvišanje plač pomočnicam vzgojiteljic. Te so tako iz izhodiščnega 22. plačnega razreda napredovale v 26. plačni razred. V Združenju mestnih občin Slovenije so kmalu zatem začeli opozarjati, da to prinaša dodatne finančne obremenitve za občine, zato so vladi poslali poziv, naj se stroški zvišanja plač krijejo iz državnih sredstev. Ker vlada na poziv ni odgovorila, občine napovedujejo, da bodo zdaj primorane dodatno breme preložiti na starše. Ti bi po novem morali v povprečju plačevati devet do 12 odstotkov več, odvisno od skupnih družinskih dohodkov.
-
Predsednica države Nataša Pirc Musar je že med predvolilno kampanjo zatrjevala, da bo, če bo izvoljena, še naprej uporabljala družabna omrežja, le da bo to počela veliko bolj premišljeno kot Borut Pahor.
-
»Odrasli znamo biti včasih zelo strogi in moralistični, ko presojamo otroke«
Psihologinja dr. Katja Košir je predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Predava bodočim učiteljem, psihologom in pedagogom, raziskovalno pa se posveča predvsem vrstniškim odnosom ter odnosom med učitelji in učenci. Kot svetovalka in supervizorka sodeluje pri spletni svetovalnici To sem jaz, vzpostavljeni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer mladim v stiski pomaga razvijati veščine in kompetence, s katerimi naj bi se laže spoprijemali s kriznimi situacijami.
-
V vojski bi se lahko zaposlili tudi tisti z zgolj osnovnošolsko izobrazbo
Predlog sprememb zakona o službi v Slovenski vojski predvideva znižanje meril za zaposlitev, tako bi se v vojski po novem lahko zaposlili tudi posamezniki s končano osnovno šolo, a pod pogojem, da ob delu pridobijo srednješolsko izobrazbo. S predlogom se na ministrstvu nadejajo pozitivnih učinkov pri zaposlovanju nižje izobraženih državljanov, ki jim bo pri tem ponujena pridobitev višje izobrazbe, predvsem pa rešitve kroničnega pomanjkanja kadrov.
-
Goriška občina je sprejela predstavnike nekdanjih borcev fašistične enote X Mas
Na sedežu goriške občine so prejšnji konec tedna – zdaj že tradicionalno – sprejeli predstavnike odreda nekdanjih borcev fašistične enote X Mas; ti so položili venec pod spominsko znamenje, posvečeno deportiranim v Jugoslavijo. Gre za nekdanje pripadnike nekoč elitne enote Mussolinijeve Italijanske socialne republike, ki se je bojevala pod poveljstvom nacistov. Veterani in predstavniki odreda se vsako leto zberejo ob obletnici poraza, ki ga je enota doživela januarja 1945, ko je partizanom brigade Srečka Kosovela v Trnovem uspelo poraziti bataljon Fumine.
-
Na začetku leta se je zvišala subvencija za študentsko prehrano, a hkrati se je zvišala tudi najvišja mogoča vrednost obroka, in sicer na devet evrov. Po analizi ponudnikov hrane, ki jo je pripravil študent matematike Tim Kmecl, se je zaradi tega povprečno doplačilo za obrok zvišalo za 1,08 evra. Včasih je maksimalno doplačilo 4,18 evra zaračunavala približno vsaka osma restavracija, zdaj maksimalni znesek, ki je 5,5 evra, zaračunava skoraj vsaka četrta. Tako ob 10,3-odstotni letni inflaciji oziroma 18,6-odstotni inflaciji cen hrane in pijače ponudniki hrane po novem za obrok prejmejo 30 odstotkov več kot lani.
-
Zaslišanje bodočega šolskega ministra Darja Felde, doslej državnega sekretarja na ministrstvu, je dvignilo precej prahu. Pedagoge so presenetile trditve, da bi bilo v predšolski kurikul treba vnesti digitalizacijo, da v prvem triletju osnovnošolskega izobraževanja ne bo več predmetnika in da pri ocenjevanju v osnovni šoli nadarjeni otroci doživljajo krivice. »Namreč tukaj lahko dobi neki otrok, ki je zelo nadarjen, oceno pet, ampak oceno pet dobi tudi nekdo, ki je lahko povprečen,« se je izrazil.
-
Raziskava / Polovica Slovencev verjame, da svet vodijo skrivna združenja
Predsednik programskega sveta Radiotelevizije Slovenija Peter Gregorčič je redni komentator v oddaji Ura moči na Planetu TV. Pred kratkim je v njej povedal, da »prihajamo v situacijo – ne samo v Sloveniji, verjetno tudi v Evropi in širše –, ko ni več spopada med političnimi strankami, ampak interesnimi združenji«. Po njegovem mnenju naj bi imeli v Sloveniji vse vajeti v rokah združenje Ona ve, torej združenje strokovnjakinj z različnih področij, ki si prizadeva za večjo zastopanost žensk v javnosti, gejevski lobi in prostozidarji. Njihovo delovanje naj bi jim po njegovih besedah omogočalo to, da je med ljudmi v takih združenjih težko iskati vidne povezave, saj so povezani »pod zemljo«.
-
Skupina raziskovalcev z ljubljanske Filozofske fakultete – vodila jo je sociologinja Milica Antić Gaber – je v sodelovanju s Pravno fakulteto v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalnim središčem Koper in mariborsko Filozofsko fakulteto proučila in analizirala razmere, kar zadeva sistemsko obravnavo primerov spolnega nadlegovanja in nasilja na akademskem polju.
-
Kako približati ustavo ljudem?
V državnem zboru so v sodelovanju z ustavnim sodiščem že ob 20-letnici slovenske ustave dali izdelati Ustavo v stripu; ilustriral jo je Zoran Smiljanić. Na poljuden, zabaven in informativen način poskuša predstaviti izbrane člene ustave, s tem pa najmlajšim olajšati razumevanje demokracije. Pred kratkim so v sklopu praznovanja obletnic različnih dogodkov, povezanih z osamosvojitvijo, Ustavo v stripu animirali. Verjetno pri tem ni treba posebej poudarjati, da bi od ogleda animacije marsikaj odnesli tudi številni politiki.
-
Čeprav je bilo v zvezi z novim koronavirusom, ko je ta pred tremi leti docela spremenil naša življenja, en kup neznank, je razmeroma hitro postalo jasno tole: virus covid-19 se prenaša po zraku, z vdihavanjem okuženega aerosola, zaradi česar do večine okužb prihaja v slabo prezračenih notranjih prostorih. Enako velja za praktično vse bolezni, ki se prenašajo po zraku. Dobro prezračevanje notranjih prostorov je tako ključnega pomena za zmanjšanje respiratornih obolenj, tako značilnih prav za zimski čas, in tudi za stanje obstoječih bolezni dihal. Kakovosten zrak namreč dokazano rešuje življenja in podaljšuje življenjsko dobo.
-
Pred kratkim je prisegla nova predsednica države. Svetih knjig med prisegami v Sloveniji ne boste videli, tudi ne boste slišali sklicevanja na boga. A prisege po svetu so različne. Ameriški predsednik Joe Biden je prisegel z roko na Svetem pismu, prisego pa končal z besedami: »Tako mi bog pomagaj.« Ameriško prisego si težko predstavljamo brez prisotnosti božje sile. S tem so se strinjali tako rekoč vsi ameriški predsedniki z le nekaj redkimi izjemami.
-
Dravske elektrarne Maribor so predsedniku sveta delavcev Vladimirju Šegi decembra izročile pisno opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Kot so zapisali predstavniki podjetja, je Šega brez pisnega pooblastila nastopil v oddaji Tele M na javni televiziji TV Maribor in tam komentiral poslovanje krovne družbe Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). S tem naj bi bil po njihovem mnenju kršil več členov komunikacijskega pravilnika delodajalca in torej pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.
-
Urška Klakočar Zupančič je zoper Romana Vodeba in TV3 podala prijavi
Seksizem v slovenskem političnem prostoru nastopa na odprtem odru. Leta 2005 je tedanji poslanec SDS Pavel Rupar za dve poslanki recimo hotel odrediti »obvezni zakonski pregled mednožja, da bi ugotovil, katerega spola sploh sta«. Štiri leta kasneje je Vasko Simoniti, ko je odslužil prvi mandat kulturnega ministra, naslednico Majdo Širca označil za »žensko, ki je močno prikrajšana«. Ko je prva predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek leta 2014 odstopila, je predsednik SDS Janez Janša navrgel, da je bila dolžina njenega mandata »sorazmerna dolžini njenega krila in pameti«.
-
Zvišanje cen študentske prehrane
Študenti so se na začetku leta razveselili novice, da se je v skladu z lani sprejetim zakonom zvišala subvencija za študentsko prehrano, in sicer z 2,82 evra na 3,50. To bi v praksi pomenilo, da bi morali študenti z novim letom za doplačilo k študentskemu bonu odšteti 68 centov manj. Vendar je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), ki je bila pobudnica zvišanja, hkrati privolila v zvišanje najvišje vrednosti obroka s sedmih evrov na devet. Tako so študenti ponekod po novem primorani za obrok doplačati 5,5 evra, več, kot ta čas znaša najnižja urna postavka za študentsko delo – 5,21 evra neto.
-
Pahor ni več predsednik, ostaja kralj Instagrama
Bivši predsednik države Borut Pahor je bil ob prenehanju mandata deležen hvalospevov. Za izjemne dosežke »na področju delovanja države, njenega pravnega in ustavnega reda, demokratičnosti in mednarodne skupnosti« mu je Nova univerza, zasebni projekt Petra Jambreka, podelila častni doktorat. Poklonili so se mu tudi podjetniki. V Klubu slovenskih podjetnikov so mu simbolno izročili zlati ključ za dostop do prostorov in storitev kluba. Ob izročitvi ključa je predsednik kluba Joc Pečečnik poudaril, da je bil Pahor predsednik, ki je bil sposoben premikati meje. Zlati ključ bodo v prihodnje izročili tudi nekdanjima predsednikoma Milanu Kučanu in Danilu Türku.
-
5. 1. 2023 | Politika
RTV Slovenija je za umetniška dela odštela 9000 evrov
Vodstvo RTV Slovenija kljub domnevno slabi bilanci javne radiotelevizije ne deluje ravno gospodarno: za novo strategijo razvoja, ki jo je naročilo pri zunanjem izvajalcu, je plačalo 47 tisoč evrov – in za to dobilo deloma prepisano seminarsko nalogo –, generalni direktor radiotelevizije Andrej Grah Whatmough pa je kmalu po novembrskem referendumu, ki je zapečatil usodo sedanjega vodstva, sebi in najbližjim sodelavcem zagotovil visoke odpravnine. Gre za zneske od 80 do 100 tisoč evrov.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Politika
Ko je leta 1999 Bill Clinton, tedanji ameriški predsednik, obiskal našo državo, je dejal, da se je zgodovina zahodne demokracije začela v Karantaniji, torej kar v Sloveniji. S tem je imel v mislih ustoličevanje karantanskih knezov oziroma koroških vojvod. Da naj bi bilo ustoličevanje »slovenski prispevek k razvoju zahodnih demokracij«, je razlaga, ki v današnjem zgodovinopisju nima veliko zagovornikov, ga pa toliko raje ponavljajo politiki, ki želijo pihati Slovencem na dušo.
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Družba
1,6
milijarde predvajanj na pretočni glasbeni platformi Spotify je dosegla skladba As It Was angleškega pevca Harryja Stylesa in postala najbolj predvajana skladba leta. -
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Družba
Žrtve spolnega nasilja o svojem trpljenju le redko spregovorijo javno. Predvsem zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi. A v zadnjih letih jih je vse več, ki so, tudi zaradi vpliva globalnih gibanj, kot je #MeToo, premagale strah in sram in spregovorile. Lani je igralka Mia Skrbinac razkrila spolno delinkvenco profesorja Matjaža Tribušona v času svojega študija na umetniški akademiji. Podobno je letos storila novinarka Katarina Keček, ki je Slavka Kmetiča, zdaj programskega svetnika RTV Slovenija, tedaj železničarskega sindikalista, obtožila, da jo je pred 25 leti spolno napadel v dvigalu. Vsako tako javno pričevanje je dragoceno. Je znak drugim žrtvam, da niso same.
-
23. 12. 2022 | Mladina 51 | Družba
Pretresljivo pričevanje o spolnih deliktih patra Marka Rupnika
V središču spolnega škandala za zidovi Vatikana se je znašel slovenski jezuit in umetnik Marko Rupnik, ki naj bi bil pred 30 leti spolno in duševno zlorabil več redovnic iz skupnosti Loyola v Mengšu. Število domnevnih žrtev zlorab je po poročanju italijanskih medijev za zdaj naraslo na devet, čeprav naj bi bil Rupnik po anonimnem pričevanju ene izmed redovnic, objavljenem v časniku Domani, v devetdesetih letih zlorabil skoraj polovico žensk v 41-članski skupnosti.
-
23. 12. 2022 | Mladina 51 | Družba
Zakaj ne bi Ljubljančani sami odločili, kakšen zrak bodo dihali?
Ljubljana spada med evropske prestolnice z najbolj onesnaženim zrakom. Samo ta teden je bil zrak v njej po lestvici kakovosti dva dni izrazito slab, tako imenovanim finim trdnim delcem PM2,5, ki lahko povzročajo resne zdravstvene težave, je uspelo preseči sprejemljivo raven onesnaženosti. Gre za velik javnozdravstveni problem, a župan Zoran Janković, ki so mu občani pred kratkim podelili še en mandat, namesto tega raje razmišlja o gradnji sežigalnice.
