Borut Mekina
-
15. 9. 2017 | Mladina 37 | Politika
Bivši mariborski nadškof Franc Kramberger bo najvišji cerkveni dostojanstvenik, ki se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi gospodarskega kriminala. Kot pojasnjujejo na ljubljanskem okrožnem sodišču, ga pravnomočna obtožnica bremeni zlorabe položaja. Po oceni tožilstva si je nadškofija s preprodajo delnic leta 2004 nezakonito prilastila 1,2 milijona evrov, in sicer tako, da so delnice od Krekove družbe, preko nadškofije, do končnih lastnikov, Etola in NFD, v enem dnevu spremenile cene v korist nadškofije.
-
15. 9. 2017 | Mladina 37 | Družba
Zasebni zobozdravnik Krištof Zevnik je leta 2015 dobil napotnico za odstranitev modrostnega zoba. A napotnice ni nesel v zdravstveni dom ali h kakšnemu svojemu kolegu – koncesionarju –, temveč k zasebniku. Torej zobozdravniku, ki opravlja tako imenovane samoplačniške storitve. Plačal je odstranitev zoba in nato od Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) zahteval plačilo stroškov storitve v višini 110,85 evra. ZZZS je seveda račun zavrnil, saj Zevnik ni šel k zobozdravniku, ki sodi v sistem javnega zdravstva. Zevnik seveda tega ni naredil kot zaskrbljeni občan, ampak kot zasebni zdravnik, ki se ne strinja s sedanjim sistemom plačevanja zdravstvenih storitev. Ko je imel v rokah zavrnjen račun, je namreč lahko vložil tožbo. In senat delovnega in socialnega sodišča, sestavljen iz treh sodnikov, je letos poleti na prvi stopnji odločitev ZZZS zavrnil, češ da ima slovenska zakonodaja luknjo. Tako je sodišče odločilo že v drugem, sicer še nepravnomočno zaključenem primeru.
-
15. 9. 2017 | Mladina 37 | Politika
Jure Leben, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo
Prihodnji teden, 24. septembra, bo referendum o drugem tiru. Natančneje, volivci bodo lahko zavrnili zakon o gradnji, upravljanju drugega tira železniške proge Divača–Koper (ZIUGDT) prek podjetja 2TDK in gospodarjenju z njim. Glavni pobudnik referenduma Vili Kovačič je z zahtevo uspel predvsem s pomočjo stranke SDS, češ da gre v tem primeru za koruptivni projekt vlade Mira Cerarja in da bi bilo mogoče drugi tir zgraditi hitreje in ceneje. O tem smo se pogovarjali z Juretom Lebnom, članom izvršnega odbora stranke SMC, ki je v vlogi državnega sekretarja za projekt odgovoren na ministrstvu za infrastrukturo.
-
8. 9. 2017 | Mladina 36 | Politika
Novinarji mednarodne organizacije OCCRP (Organized Crime and Corruption Reporting Project) so začeli razkrivati prejemnike nakazil iz t. i. azerbajdžanske pralnice denarja. Sodeč po njihovih ugotovitvah naj bi azerbajdžanski politični vrh preko štirih slamnatih podjetij denar med letoma 2012 in 2014 nakazoval tudi nekaterim evropskim opazovalcem njihovih parlamentarnih volitev. Med prejemniki sredstev so novinarji zasledili tudi Zmaga Jelinčiča Plemenitega. Jelinčič je bil tedaj parlamentarec, član parlamentarne skupine prijateljstva z Azerbajdžanom. Tudi Jelinčič je v mednarodnih medijih volitve v tej državi hvalil kot »vzorne«.
-
8. 9. 2017 | Mladina 36 | Politika
Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje
Ko smo bili pred približno letom dni zadnjič na obisku pri ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc, je zraven sejne mize v njenem kabinetu samevala klop. Danes je ni več videti. Zastirajo jo kupi papirjev, skupaj več kot dvajset. Vsak izmed njih predstavlja eno od simuliranih verzij učinkov prihajajočega zakona o zdravstvenem varstvu, ki ima že sam po sebi, brez izračunanih učinkov na raznovrstne javne blagajne v prihodnjih letih, 500 členov. Poleg tega zakona je še kakšnih pet drugih, ki morajo biti sprejeti bolj ali manj sočasno. Ti so razdeljeni po drugih delih pisarne, po delovni in sejni mizi. Če ministrstvu za zdravje zdravstvene reforme tokrat, po 15 ali 25 letih poskusov, ne uspe pripeljati do konca, se zdi, da Sloveniji nikoli ne bo uspelo. To je odgovornost, ki jo je prevzela nase.
-
7. 9. 2017 | Politika
V parlamentu že vojna retorika
Žan Mahnič, poslanec SDS in predsednik parlamentarnega odbora za obrambo, je v spor s Hrvaško glede uveljavitve arbitražnega sporazuma tudi uradno vključil Slovensko vojsko. Za danes je namreč sklical nujno sejo odbora za obrambo za obrambo z eno samo točko – pripravljenost Slovenske vojske na možne konflikte ob implementaciji arbitražnega sporazuma. Danes ob 16. uri bo tako generalmajor Andrej Osterman, načelnik generalštaba, poslancem in nacionalno-varnostnim institucijam poročal o morebitnih pripravah vojske na konflikt s Hrvaško. Na seji bo prisotna tudi obrambna ministrica Andreja Katič, predstavnik predsednika vlade in predstavnika obeh varnostno-obveščevalnih služb, Sove in vojaške OVS.
-
25. 8. 2017 | Mladina 34 | Politika
Dejan Židan, predsednik Socialnih demokratov in minister za kmetijstvo
Socialni demokrati so že več kot leto najbolj priljubljena koalicijska stranka, zato njihov predsednik Dejan Židan v tem intervjuju napoveduje, da bo naslednji predsednik vlade. V stranki se na prevzem oblasti že pripravljajo, čeprav je do pomladi prihodnje leto, ko bi lahko bile redne volitve, še pol leta. Če mu bo uspelo, bo za njim zanimivih deset let. Po letu 2007 je sprva opravljal funkcijo predsednika uprave skupine Panvita, leta 2010 pa je že postal minister za kmetijstvo, tedaj še v vladi Boruta Pahorja. Sedaj prihaja kot njegov naslednik. Pravi, da z naučeno lekcijo, ki so jo Socialni demokrati dobili po padcu Pahorjeve vlade.
-
18. 8. 2017 | Mladina 33 | Politika
Policija lahko na podlagi utemeljenega suma proti vsakomur uvede tako imenovane prikrite preiskovalne ukrepe. Lahko nam sledi, aranžira fiktivno predajo podkupnine, prisluškuje našim telefonskim pogovorom ali SMS-sporočilom. Kaj se zgodi s tako zbranim gradivom? V drugem odstavku 154. člena kazenskega zakonika jasno, da bolj to ne bi bilo mogoče, piše, da odločitev o tem sprejme državni tožilec: »Če državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona zoper osumljenca ali če v roku dveh let po koncu izvajanja ukrepov (…) ne poda takšne izjave, se gradivo iz prejšnjega odstavka pod nadzorstvom preiskovalnega sodnika uniči.«
-
4. 8. 2017 | Mladina 31 | Politika
Ko je bil madžarski premier Viktor Orbán maja letos častni gost na kongresu SDS v Mariboru, mu je Janez Janša izročil enega prvih izvodov svojih Okopov v madžarščini. V knjigo, ki je letos izšla na Madžarskem, je napisal posvetilo: »Mojemu dragemu prijatelju Viktorju Orbanu, s spoštovanjem.« Poleg angleškega prevoda je zdaj ta knjiga na voljo še v madžarščini, je povedal Janša, ki je v preteklosti nakup počitniške hiše v Bovcu, stanovanj v Ljubljani in hiše pri Velenju pojasnjeval prav z zaslužkom s publicističnim delom. Toda z izdajo omenjene knjige na Madžarskem, ki so jo prevedli kar iz angleščine, niso ravno upoštevali pravila ponudbe in povpraševanja. Kot smo izvedeli od madžarskih novinarskih kolegov, se tam tako rekoč ne prodaja, lahko pa jo naročite v spletnih knjigarnah, kjer stane slabih 10 evrov.
-
28. 7. 2017 | Mladina 30 | Politika
Gáspár Miklós Tamás, madžarski filozof
Dr. Gáspár Miklós Tamás je otroštvo preživel kot pripadnik madžarske manjšine v romunski Transilvaniji. Kasneje se je kot disident preselil v Budimpešto, kjer je sodeloval v uporu proti komunizmu; bil je eden pomembnejših nasprotnikov madžarskega komunističnega režima. Bil je tudi poslanec v prvem madžarskem parlamentu po letu 1990, a je kmalu razočaran politiko zapustil. V devetdesetih se je vrnil k študiju in ponovnemu premisleku svojih dejanj in dogodkov. Del njegovih spoznanj s te poti je letos prišlo tudi med nas s prevodom njegove knjige Komunizem po letu 1989, v kateri je Tamás daljnovidno napovedal vznik postfašizma v Evropi. Danes je na Madžarskem eden od intelektualcev, ki jih oblast najbolj napada.
-
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Politika
Minuli petek je na enem od balkonov večstanovanjske hiše na Poljanski cesti v središču Ljubljane visela nacistična zastava. Stanovalec, ki nas je na incident opozoril, pravi, da so jo izobesili »trije mladostniki, med njimi dva obritoglavca«. Po posredovanju ogorčenih sosedov so mladostniki zastavo menda umaknili, hkrati pa so sosedje incident prijavili policiji.
-
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Politika
Dr. Irena Šumi, antropologinja
Kaj ima antisemitizem s postavitvijo osrednjega slovenskega spomenika sprave? Veliko. Dr. Irena Šumi, sicer raziskovalka in predavateljica socialne antropologije na ljubljanski fakulteti za socialno delo, je pri preučevanju zgodovine slovenskih Judov raziskovala antisemitizem na Slovenskem ter s tem tudi kolaboracijo domobrancev in RKC z nacističnim režimom med drugo svetovno vojno. Raziskovalna pot jo je od tukaj – od vprašanja holokavsta in rasizmov – vodila tudi do fenomena slovenske sprave. Ta zanjo ni nič drugega kot zgodovinski revizionizem. Zamolčanje medvojnega antisemitizma. Zato je po njenem pot naprej napačna.
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Politika
Štirje predsedniki, predsednik republike, predsednik državnega zbora, predsednik vlade in predsednik državnega sveta, so ta teden na Kongresnem trgu v središču Ljubljane odkrili spomenik »vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam«, ki naj bi služil ohranjanju »stremljenja k narodni pomiritvi in spravi«, kot je večkrat poudaril eden glavnih pobudnikov projekta, predsednik države Borut Pahor.
-
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Politika
Zakaj v Sloveniji prave reforme, ki bi krepile tržno gospodarstvo, niso mogoče? Odgovor, ki ga je v začetku tega meseca na prvem programu RTV Slovenija, v enem od najbolj gledanih terminov, izrekel Rado Pezdir, »izvrsten raziskovalec slovenskih arhivov«, ki razkriva res »šokantna delovanja«, kot ga je predstavil voditelj Jože Možina, je šel v smeri komunistične zarote. Državo vodi »rdeče plemstvo«, na Udbi utemeljena komunistična kontinuiteta, ki ji pod vodstvom Milana Kučana nujno potrebne reforme niso v interesu. Nastopajoča sta kameram nastavljala dokument za dokumentom, ki naj bi dokazovali, da je ta vladajoča komunistična kontinuiteta povrh vsega utemeljena tudi na mafijskem podzemlju.
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Družba
Eden najpomembnejših organov v Slabi banki (DUTB) je akreditacijska komisija, ki opravlja funkcijo glavnega kadrovskega organa. Ta komisija namreč izbira nadzornike v podjetjih, s katerimi DUTB upravlja, hkrati pa njeni člani sodelujejo pri izboru kandidatov za najvišje položaje v Slabi banki, recimo za položaje izvršnih direktorjev s plačami preko 10 tisoč evrov mesečno.
-
7. 7. 2017 | Mladina 27 | Politika
Dr. Mirjam Škrk, slovenska agentka pri arbitražnem sodišču
Dr. Mirjam Škrk je bila glavna predstavnica Slovenije pred arbitr ažnim sodi -ščem. Priprava slovenske argumentacije in priprava odgovorov Slovenije na hrvaška stališča glede morske in kopenske meje sta bili v zadnjih osmih letih njeni glavni službeni nalogi. Ali pa še več. Škrkova se namreč s temi vprašanji ukvarja že vso kariero. V devetdesetih, preden je postala ustavna sodnica, je sodelovala v skoraj vseh strokovnih forumih, komisijah in skupinah na temo slovensko-hrvaške meje. Od komisij, ki so iskale kompromise glede mejne črte, do skupine strokovnjakov, ki je pred leti skušala najti kompromis glede pomoči tretjega. Profesorica mednarodnega prava in prava morja zdaj upa, da je z zadnjo odločitvijo arbitražnega sodišča to delo za vedno zaključeno. In da po mejni komisiji in komisiji za iskanje kompromisa glede mejnih skupin ne bo potrebna še skupina za iskanje kompromisa glede rešitve.
-
6. 7. 2017 | Politika
Ugledni in vplivni hrvaški akademik Davorin Rudolf, bivši glavni hrvaški pogajalec glede meje s Slovenijo, je bil eden izmed prvih hrvaških strokovnjakov, ki so komentirali nedavno razsodbo arbitražnega sodišča. Za hrvaško tiskovno agencijo HINA je 29. julija izredno kritično dejal, da je odločba arbitrov »totalni amaterizem in pristranskost«, pri čemer je Rudolf v prvi vrsti mislil na način, na katerega so razsodniki potegnili mejo v dolini Dragonje. Ta meja je namreč bila tudi odločilna za mejo na morju, saj je bila s tem določena izhodiščna točka na obali.
-
30. 6. 2017 | Politika Za naročnike
Čeprav je Janez Zemljarič danes sinonim za nekdanjo tajno policijo, Službo državne varnosti (SDV), ki jo je vodil med letoma 1973 in 1978, to ni bila najpomembnejša vloga, ki jo je imel v času Jugoslavije. Zemljarič je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja eden najpomembnejših slovenskih politikov, v letih 1978–1980 je bil notranji minister, potem do leta 1984 predsednik izvršnega sveta oziroma tedanje slovenske vlade, med letoma 1984 in 1989 pa podpredsednik jugoslovanskega, zveznega izvršnega sveta. Lahko se pohvali s številnimi projekti, ki jih je uspešno zaključil, od gradnje Cankarjevega doma do ljubljanskega kliničnega centra. Še pomembnejše pa je, da je v njegovem času Slovenija z velikimi in tehnološko naprednimi podjetji, na primer Iskro ali Litostrojem, prodrla na svetovne trge. O tem smo se z njim pogovarjali. Sestali smo se večkrat. Kmalu bo star 90 let, ponosen je, da so mu veljavnost vozniškega dovoljenja znova podaljšali za leto dni. Čeprav se je upokojil leta 1989, še zmeraj hodi v »službo«. Vsak dan pride »delat« v WTC, kjer ima svojo pisarno navadno v okrepčevalnici Zoki.
-
30. 6. 2017 | Politika Za naročnike
Intervju s predsednikom vlade Mirom Cerarjem je potekal v sejni sobi, zraven njegove pisarne. Za mizo sta poleg predsednika sedeli še svetovalki za odnose z javnostmi. Ni imel veliko časa, zgolj 45 minut med sestankom s svojim svetovalcem, državnim sekretarjem Antonom Žuničem, in srečanjem s sindikati javnega sektorja. Kljub temu se je na pogovor dobro pripravil, lahko zapišemo, da profesionalno. Pred njim je bila mapa z naslovom »Intervju za Mladino«, v njej pa več strani teksta, ki sta mu ga pripravila druga dva svetovalca.
-
30. 6. 2017 | Mladina 26 | Politika
Kako naj se Slovenija odzove na razsodbo arbitražnega sodišča? Obstajata dve možnosti, o katerih bodo v prihodnjih dneh, tednih in mesecih govorili politiki in ljudje po gostilnah, trgih ali ulicah. Po prvi bi se morala Slovenija odzvati s silo. Grobo in napadalno. Ali kot je nedavno povedal nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, »Slovenija bi morala Hrvaško prisiliti v spoštovanje odločitve arbitražnega sodišča z uporabo vojske«. Ta predlog gre vštric z razlago, da Hrvaška potrebuje lekcijo, saj se pregovorno ne drži nobenega dogovora, predvsem pa vedno zlorabi ponujeno roko sodelovanja ali prijateljstva. O tej možnosti je govoril celo zunanji minister Karl Erjavec, ko je januarja letos dejal, da bi lahko imeli turisti, ki bodo na hrvaško obalo potovali iz Nemčije in Avstrije skozi Slovenijo, težave, če Zagreb ne bo sprejel odločitve arbitražnega sodišča. To je torej ena možnost. Druga je, da Slovenija Hrvaški ponudi roko prijateljstva in sodelovanja.
-
29. 6. 2017 | Politika
Sloveniji 80 odstotkov Piranskega zaliva
Približno 80 odstotkov Piranskega zaliva predstavlja slovenske teritorialne vode, je pravkar odločilo arbitražno sodišče. Piranski zaliv je za časa Jugoslavije, predvsem pa po letu 1987 predstavljal notranje vode države, je sklenilo sodišče, Slovenija pa je sodišče prepričala, da je do 21. 6. 1991 večinoma izvrševala oblast v zalivu. Zaradi konfiguracije obale na rtu Savudrija, ki ne sledi siceršnjemu poteku obale, je sodišče mejo med slovenskimi, hrvaškimi in italijanskimi teritorialnimi vodami izven zaliva zarisalo deloma v korist Slovenije, torej južneje od standardne pravokotne premice, ki bi jo sicer sodišča moralo potegniti, v skladu z glavnim načelom Konvencije OZN o pomorskem pravu (UNCLOS).
-
9. 6. 2017 | Mladina 23 | Politika
Slovenija je država, ki izdela največ laserjev na prebivalca. V podjetju Fotona v ljubljanski industrijski coni Stegne, kjer je zaposlenih 250 delavcev, izdelajo tretjino vseh t. i. trdninskih laserjev na svetu; to je laserjev, ki za izvor svetlobe izkoriščajo kristale. Poleg Fotone laserje izdelujejo še v drugih obratih, ki so jih ustanovili nekdanji njihovi kadri. V ljubljanskem tehnološkem parku podjetje Optotek izdeluje laserje, namenjene očesnim operacijam, podjetje LPKF v Naklem na Gorenjskem pa laserje, namenjene izdelovanju elektronskih vezij. »V Sloveniji je res zelo veliko laserskega znanja. In to je posledica zgodbe o Fotoni. Gre za tehnologijo, ki ni serijska in v kateri lahko naša država tekmuje globalno,« pravi Matjaž Lukač, sedanji direktor Fotone, ki smo ga obiskali na sedežu podjetja. Razkazal nam je proizvodne linije, podzemne proizvodne prostore in hodnike, ki so nekoč, zaradi njihovih povezav z obrambno industrijo, veljali za nedostopne.
-
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Politika
Eden izmed največjih problemov človeštva so ženske. To je jasno, kajti »s sociobiološkega stališča bi lahko zapisali, da so svet postavili na noge samski moški«. Ko moški pripada ženski, se več ne bori, ne ustvarja, se preda, je pasiven. »Šele ko je ženska kot rutinsko bitje izločena«, lahko pride do duhovne rasti civilizacije, do tako imenovane »transcendence«. Celo ljudske izkušnje temu staremu pravilu pritrjujejo. »Če je prej grobi slovenski pregovor navajal, da ženske mislijo z zadnjico, potem to ni bilo iz trte izvito.« Razsodnost, ideje, nekaj novega – vse to v javnost »ali diskurz« vnašajo moški. Moški so napredek, moški so misel, »prispevek žensk je v tem pogledu ne le minimalen, ampak pogosto, zlasti če imajo ambicijo preseči svoj okvir, izrazito moteč«. Ženske so tema. V vsej zgodovini človeške »rase« ni bilo »ene resnično velike znanstvenice, pisateljice, komponistke, slikarke, kiparke, izumiteljice«.
-
15. 5. 2017 | Politika
Evropska centralna banka s tajnim pismom nad Slovenijo
Evropska centralna banka (ECB), natančneje član njenega izvršilnega odbora Yves Mersch, je 9. maja predsedniku slovenskega parlamenta Milanu Brglezu poslal pismo, v kateri v imenu Evropske centralne banke nasprotuje aktualnemu spreminjanju Zakona o Banki Slovenije. In kaj je v tem pismu zapisano? Čeprav je ena od pomembnih elementov zakonodajnega postopka njegova demokratičnost in transparentnost, je ECB v tem primeru poslala dopis z oznako tajnosti, zaradi česar pisma v parlamentu ne smejo objaviti, kot so nam odgovorili iz Brglezovega kabineta. Javnosti dostopen je le Brglezov odgovor predsedniku ECB Mariu Draghiju, v katerem Brglez omenja, da Evropska centralna banka »zahteva… ponovno posvetovanje z ECB.«
-
12. 5. 2017 | Mladina 19 | Politika
Judov v slovenski novejši zgodovini praktično ni. Njihova dejanja ne vplivajo na javnomnenjske zaznave. Po zadnjih popisih prebivalstva živi v Sloveniji okoli 20 Judov. A kljub temu se tudi po zadnji raziskavi Slovensko javno mnenje, s katero na Centru za raziskovanje javnega mnenja Fakultete za družbene vede že več kot 20 let med drugim merijo tudi »nestrpnost«, v Sloveniji ljudje Judov bojijo. Skoraj 15 odstotkov vseh vprašanih je namreč lani izjavilo, da si Judov ne želi za soseda, kar je, tudi v mednarodnih primerjavah sorazmerno visoka številka – kar je več kot v naših sosednjih državah.
-
12. 5. 2017 | Mladina 19 | Politika
Bernard Brščič, eden od pomembnih podpornikov stranke SDS, nekdanji državni sekretar v kabinetu premiera Janeza Janše in predsednik sveta strankinega Inštituta Jožeta Pučnika, je konec aprila nastopil na zasavski lokalni televiziji ETV. Ta je prav tako v lasti vidnega člana SDS, Janeza Vidmarja, pogovor z Brščičem pa je vodil Boris Cipot, ki se predstavlja kot »zagovornik lustracije in ljubitelj živali«. Najprej sta se pogovarjala o francoskem predsedniškem volilnem boju med skrajno desno kandidatko Nacionalne fronte Le Penovo in konservativnim Macronom. Brščič je gledalcem sprva predstavil širše evropske razmere, zaradi katerih Le Penova ne more zmagati.
-
5. 5. 2017 | Mladina 18 | Politika
27. aprila smo praznovali dan OF, dan upora proti okupatorju. Na ta dan obeležujemo dogodek iz aprila 1941, ko je bila v Ljubljani, v hiši književnika Josipa Vidmarja, ustanovljena protiimperialistična oziroma Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF). Z njo je bil upor prebivalcev Slovenije proti okupatorju postavljen v formalne in nadstrankarske okvire, saj so koalicijo proti zavojevalcem med seboj sklenili komunisti, sokoli, krščanski socialisti in slovenski kulturni delavci.
-
5. 5. 2017 | Mladina 18 | Družba
Igor Kadunc, novi generalni direktor RTV Slovenija
Po treh letih zapletov je RTV Slovenija končno dobila pravega generalnega direktorja. To je postal Igor Kadunc, ekonomist, ki se je na vrh RTV Slovenija vrnil iz pokoja, češ da mu za prihodnost zavoda »ni vseeno«. Med letoma 1996 in 2000 je že opravljal naloge pomočnika generalnega direktorja RTV; to je bilo obdobje, ko smo plačevanje RTV-prispevkov vezali na električne števce in ko je RTV Slovenija kupila delnice Eutelsata. Za projekt, s katerim je nacionalka zaslužila več kot sto milijonov evrov, je bil pristojen prav Kadunc, a zaradi tega ob odhodu ni dobil posebne pohvale. Leta 2010 je za krajši čas postal direktor filmskega sklada, dokler se ni upokojil. Pravi, da se vrača le za en mandat, v upanju, da bo potem junakov, ki si bodo upali prevzeti vodenje RTV Slovenija, kaj več.
-
26. 4. 2017 | Mladina 17 | Politika
Dr. Milan Jazbec, kandidat za predsednika republike
Prvi, ki je napovedal kandidaturo na letošnjih predsedniških volitvah, je diplomat, profesor in pisatelj dr. Milan Jazbec. Od lani je veleposlanik v Makedoniji, pred tem je bil veleposlanik v Turčiji, ob osamosvojitvi generalni konzul v Celovcu, med letoma 2000 in 2004 pa državni sekretar na obrambnem ministrstvu. Pred osmimi leti je izdal deveto knjigo na temo diplomacije Martin Krpan: diplomat in vojščak. Kandidirati namerava kot nestrankarski kandidat s podporo 5000 volivcev. Med razlogi, zaradi katerih se odpravlja v boj, pravi, sta predvsem želja »povrniti predsedniški funkciji državniško držo«, pa tudi spodbuda pokojnega »očeta« slovenske države, Franceta Bučarja, s katerim je prijateljeval.
