Borut Mekina
-
30. 10. 2020 | Mladina 44 | Politika Za naročnike
Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je Slovenija trenutno med bolj prizadetimi državami v EU. Med prvimi je po teh merilih v zadnjem obdobju Češka. Na Češkem so v pričakovanju najhujšega pripravljene vojaške bolnišnice, zdravstveni sistem utegne v kratkem kloniti in država se je že dogovorila z Nemčijo, da bi del obolelih prepeljali k njim. Je pa bila Češka v prvem valu epidemije »zmagovalka«. Tako kot pri nas so tudi tam prvega julija priredili veliko praznovanje ob porazu virusa. Medtem ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarjala, da se pravi boj šele začne, so tisoči Čehov na polkilometrski mizi v Pragi, na Karlovem mostu, na veliko praznovali. Njihovi politiki so sporočali: Zmagali smo. A ravno to sporočilo je bilo usodno. Več
-
23. 10. 2020 | Mladina 43 | Politika Za naročnike
Ko je 1. junija vlada Janeza Janše razglasila »zmago« nad virusom, je državo preletela eskadrilja vojaških letal. »Prelet za zmago!« je zapisal obrambni minister Matej Tonin. »To je vaša zmaga,« je zapisal premier Janez Janša, ki se je proti epidemiji tudi boril po vojaško, s svojim kriznim štabom. Kot v kakšni azijski diktaturi je medicinsko osebje moralo s stisnjenimi zobmi zapustiti bolnišnice in pozdraviti vojsko. Kontrast med tistimi, ki so zaprisegli Hipokratu, in stroji za ubijanje ni mogel biti večji in bolj zgrešen. Sedaj, ko se Slovenija ob vnovični razglasitvi epidemije uvršča v sam vrh držav po številu na novo okuženih, pa ni očitno le, da zmage ni bilo. Ampak da je vojaška strategija utišanja strokovnjakov, kritikov, strategija napadov na civilno družbo očitno tudi prispevala h globini tragedije. Več
-
23. 10. 2020 | Mladina 43 | Politika Za naročnike
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Politika
Jože P. Damijan, morebitni novi predsednik vlade
Jože P. Damijan se je rodil leta 1967 v Gornji Radgoni. Njegov oče, Jože, je bil gradbeni delovodja, mati Marija pa je bila kuharica. Odraščal je, kot pove tudi sam, skromno, v veliki in navzven »črni« družini, katere skupni ideološki imenovalec je bila protikomunistična nastrojenost. Razumljivo: povojna oblast je njegovim starim staršem z agrarno reformo po drugi svetovni vojni pobrala večino zemlje, zaradi česar se je Damijan še kot majhen naposlušal zamer in zgodb o komunistih. Osnovno šolo je obiskoval v Lomanošah, kraju blizu Radgone, živel pa je – preden je mama zgradila lastno hišo – pri dedku in babici, kjer si do šestega razreda osnovne šole doma niso ogledali niti enega partizanskega filma: Več
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Politika
»Jože P. Damijan je v zadnjem času programsko sodeloval praktično z vsemi strankami opozicije. Ko se je izpostavil, da želi biti skupni kandidat, smo to pozdravili, saj v LMŠ ne želimo biti nikakršna ovira na poti k novi vladi. Je pa njegova odločitev šele prvi korak na tej poti. Zdaj potrebuje še 46 glasov. Naše glasove in aktivno podporo ima.« Več
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Politika
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je bil nekoč strah in trepet organiziranih kriminalcev. Marsikateremu je stopil na prste. Recimo Igorju Bavčarju, na katerega računu v NLB so kriminalisti našli 2,4 milijona evrov pologa, ali Robertu Časarju, nekdanjemu predsedniku uprave Luke Koper in pomembnemu članu stranke SDS. Več
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Svet
Avstrijski nacistični spomeniki
V noči po sobotni spravni slovesnosti v Celovcu na avstrijskem Koroškem so neznanci oskrunili spomenik »koroški enotnosti«, ki stoji na dvorišču deželne vlade avstrijske Koroške v Celovcu. Vandalizem se je zgodil po sobotni spravni slovesnosti ob 100. obletnici koroškega plebiscita, na kateri je bil navzoč tudi predsednik Slovenije Borut Pahor. Spomenik v središču Celovca so neznanci pomazali s črno in turkizno barvo, zraven pa v slovenščini napisali »Smrt fasizmu«. Dejanje je povzročilo ogorčenje med avstrijskimi politiki in med predstavniki slovenske manjšine v Avstriji. Več
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
9. 10. 2020 | Mladina 41 | Ekonomija
»Politik je upravičeno postal v očeh ljudi nekdo, ki je nesposoben in misli le na svoj žep«
Dušan Mramor je ekonomist, ki ga stranke pokličejo na pomoč, ko je najhuje. Dvakrat je bil finančni minister: v vladi Toneta Ropa, ko je Slovenijo pripravljal na vstop v EU, in po finančni krizi v vladi Mira Cerarja. V obeh obdobjih je ob odhodu zapustil urejene javne finance. Mramor se sedaj vrača. Ne sicer neposredno v politiko, ampak kot reformator. Njegov zadnji projekt, ki ga je predstavil konec septembra na kongresu Združenja Manager, je akcijski načrt za višjo rast produktivnosti. Sliši se kot floskula, a so v njegovi skupini sodelovali najuglednejši slovenski ekonomisti. Ki pa so na koncu prišli tudi do politoloških ali socioloških sklepov. Več
-
9. 10. 2020 | Mladina 41 | Politika
Mesto guvernerja Banke Slovenije in njegovih pomočnikov, viceguvernerjev, lahko zasedajo le najboljši strokovnjaki z najvišjo integriteto. Razumljivo, ko finance temeljijo na zaupanju. Brez vere v vrednost je bankovec zgolj navaden kos papirja. Ob tem mora vodstvo Banke Slovenije opravljati še druge funkcije, ki so odvisne od njihove integritete. Podeljujejo recimo licence vsem, ki želijo zasesti najpomembnejše položaje v bančništvu. Več
-
8. 10. 2020 | Politika
Hojsova parcela: kraja pri belem dnevu
Novinarka TV Slovenija Eugenija Carl je včeraj v prispevku objavila nadaljevanje Mladinine zgodbe o Hojsovi parceli, o kateri smo poročali prejšnji mesec ter razkrili, da je notranji minister Aleš Hojs lani na obali kupil prelepo parcelo po izjemno nizki ceni. Za 882 kvadratnih metrov parcele v Kolombanu s prelepimo pogledom na morje je namreč odštel zgolj 75.910 evrov (brez davka). Več
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Politika
Čez kakšnih 15 let se bodo javne finance razvitih držav, in z njimi tudi slovenske, znašle pod velikim pritiskom. Najdrznejši govorijo celo, da bo to točka, ko bo prišlo do zloma medgeneracijske solidarnosti. Problem se sicer zdi oddaljen, a je tako velik, da ga države upoštevajo že pri današnjem ravnanju. Med letoma 2035 in 2040 se bo namreč razmerje med aktivnim delom prebivalstva, med tistimi, ki so zaposleni in plačujejo v pokojninsko blagajno, ter upokojenci začelo bliskovito slabšati. Vrhunec bo ta »kriza« po dosedanjih projekcijah dosegla okoli leta 2050. Več
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Politika
Politično kadrovanje, nova normalnost
Pred letom dni je Slovenijo pretresla afera, pri kateri se je na tnalu znašla tedanja infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. V člankih in televizijskih prispevkih so mediji v lasti ali blizu SDS objavljali nove in nove podrobnosti »škandala SODO« (citiramo Požareport). Šlo pa je zato: odkar je bil leta 2007 Sodo, ta sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, ustanovljen, ga je vodil Matjaž Vodušek. Voduška je tja imenovala prva vlada Janeza Janše, in ker je SDS imela v tej organizaciji zaposlene tudi svoje člane, med drugim so obvladovali tudi nadzorni svet, je Vodušek ostajal. Bratuškova je nato s spremembo statuta tega podjetja dosegla, da je bil lahko nov direktor imenovan le s soglasjem ministrstva, tja pa je poslala tudi svojega nadzornika iz ministrstva Hinka Šolinca, direktorja direktorata za energijo na ministrstvu, magistra elektrotehnike. Šolinc je bil strokovnjak, a je vendarle nato izbruhnila afera o »političnem vdoru Bratuškove na kadrovanje v SODU« (citiramo izjave SDS). Več
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Politika
Skoraj 2500 podpisnikov – med njimi je več uglednih imen – je doslej izrazilo podporo peticiji, namenjeni predsedniku republike Borutu Pahorju in naslovljeni: Ivan Gale si zasluži državno odlikovanje. Pobudniki peticije so v utemeljitvi med drugim zapisali: Več
-
25. 9. 2020 | Mladina 39 | Politika
Način, kako v Sloveniji zbiramo denar za javno zdravstvo, je svetovni unikum. Poleg javne zdravstvene zavarovalnice imamo še zasebne – dopolnilne, ki pa se v tem sistemu ne obnašajo kot prave zavarovalnice, temveč kot posredniki. Od nas pobirajo davek in nato bolnišnicam plačujejo določen delež od opravljenih storitev, razliko med prejetimi premijami in izplačili škod pa zadržijo zase. Več
-
25. 9. 2020 | Mladina 39 | Politika
Se šalijo: Rupel, slovenski kandidat za medijskega komisarja OVSE?
Avtor tega članka ima z Dimitrijem Ruplom precej negativno novinarsko izkušnjo. Zgodilo se je takole: ko je leta 2007 Rupla obiskal romunski zunanji minister, je bil avtor po srečanju dogovorjen za intervju. Pred ministrskim sestankom je romunski zunanji minister pripravil tiskovno konferenco, ko pa bi po sestanku moral priti na vrsto intervju, je romunska delegacija spontano pripravila še eno tiskovno konferenco in intervju je zaradi pomanjkanja časa odpadel. Več
-
18. 9. 2020 | Mladina 38 | Politika
Notranji minister Aleš Hojs je eden najtesnejših zaupnikov predsednika vlade Janeza Janše. Preden je postal notranji minister, je bil direktor strankarske televizije SDS Nova24, še pred tem pa obrambni minister v drugi vladi Janeza Janše. Ves ta čas je tudi predsednik alternativnega veteranskega Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Če bi ga morali označiti z eno besedo, bi o njem dejali, da je velik domoljub. Je pravi Slovenec. Rad ima Slovenijo. Ne bo odstopil. Na svoji desni ponosno nosi slovensko zastavo. Zato je seveda popolnoma nemogoče, da ne bi v srcu dobro mislil. Kaj šele, da bi bil koruptiven. Več
-
18. 9. 2020 | Mladina 38 | Politika
Hojs pridobil vsaj 189 tisoč evrov premoženjske koristi
Koprska mestna občina je 7. aprila 2017 edinemu dražitelju prodala 3894 kvadratnih metrov veliko gradbeno parcelo z enim najlepših pogledov na morje. Prodala jo je na dražbi za 262.920 evrov (brez DDV) oziroma za 67,5 evra za kvadratni meter. Tako poceni jo je prodala in drugih dražiteljev ni bilo, ker parcela ni bila komunalno opremljena in ni imela urejenega dostopa. Leži na pobočju, po katerem bi si moral lastnik sam – tako je veljalo v času prodaje – zgraditi izredno strmo cesto. A potem ko je parcelo po posredovanju Radivoja Andjelkovića, prijatelja Aleša Hojsa in tedanjega svetovalca na mestni občini Koper, kupil Rus Marat Idrisov, se je koprska občina čudežno odločila, da bo to območje sama komunalno uredila. Zgradila bo cesto in kanalizacijo. Več
-
18. 9. 2020 | Mladina 38 | Politika
V koalicijskih SMC in DeSUS obupali
Zaradi skrbi, da v nekaterih državah EU, kot sta Madžarska in Poljska, kršijo načela pravne države, je nova evropska komisija članice EU letos pozvala, naj ji pošljejo poročila o vladavini prava, na podlagi katerih bo pripravila letno poročilo o razmerah v uniji. Tako je naša država 4. maja v Bruselj poslala razmeroma suhoparno, 36 strani dolgo poročilo, usklajeno med številnimi resorji. Zunanji minister Anže Logar pa mu je dodal še svoj »osebni dopis«, v katerem je zapisal, da je v Sloveniji kazenski pregon neučinkovit, da načelo nepristranskosti po njegovem mnenju ni spoštovano, da nekateri sodniki uporabljajo totalitarne simbole, da je redno sodstvo obsodilo nekatere opozicijske politike in podobno. Več
-
11. 9. 2020 | Mladina 37 | Politika
Organizirani kriminal nad kriminaliste
Mediji so prejšnji teden poročali o nenavadnih dopisih, ki ju je državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler poslal policiji. Čeprav se funkcionarji na notranjem ministrstvu ne bi smeli vpletati v konkretno delo kriminalistov, je Kangler storil prav to. V. d. generalnega direktorja policije Andreju Juriču, sicer svojemu znancu iz Maribora, je sporočil, da je prejel dopis občana, ki ga je seznanil »o nekaterih nepravilnostih na NPU«. Nato pa je zahteval ukrepanje. Več
-
11. 9. 2020 | Mladina 37 | Politika
»Teran je avtohtono hrvaško vino«
Kakšna je razlika med refoškom in teranom? Eno prvih znanstvenih raziskav o kraškem teranu je leta 1910 naredil avstro-ogrski nadzornik pri kmetijskem poskuševalcu v Gorici Maksimilijan Ripper. Teran so seveda omenjali že mnogi pisci in pivci pred tem, zgodovinarji zapise o njem zasledijo že v rimskih časih, se je pa Ripper kot eden prvih lotil kemične analize te tekočine. Več
-
4. 9. 2020 | Mladina 36 | Politika Za naročnike
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je na Blejskem strateškem forumu ta teden dejal, da je vedno dobro biti del kluba. Češ, če si sam, se v tem krutem svetu iz tebe še celo norčujejo – kot so se domnevno na zahodu Evrope iz njega, ko je menil, da EU na pandemijo covid-19 ni pripravljena, zdaj, ko ima za seboj zaveznike, pa se mu nihče več ne smeji. To je seveda res. Dobro je, če sklepamo zavezništva. Dobro je imeti prijatelje. Dobro je biti solidaren. Še pred leti je bila Slovenija sama. Ni hotela ne na Balkan, ne k tedanji Vzhodni Evropi, niti tedaj ne, ko so jo vodile zgodovinske osebnosti – od češkega predsednika Vaclava Havla do poljskega Lecha Wałęse, zaradi česar je bila tudi v mednarodnem okolju, recimo pri vključevanju v OECD, neuspešna. Načeloma je seveda prav pogledati prek plank. Več
-
4. 9. 2020 | Mladina 36 | Politika
Zadnje mesece so imeli na finančni upravi (Furs) precej dela. Veliko je bilo novih projektov, pri katerih bi se lahko marsikaj zalomilo. Tako so morali uresničiti vladne interventne ukrepe na področju plač in prispevkov zaradi epidemije, kasneje je prišel na vrsto še projekt turističnih vavčerjev. Od zaposlenih na Fursu smo slišali, da je bilo to zanje izjemno težavno obdobje, a so ga uspešno preživeli. Več
-
28. 8. 2020 | Mladina 35 | Politika
Referendum o vojski, da ali ne?
Na podlagi koalicijskega predloga zakona o zagotavljanju sredstev za naložbe v Slovensko vojsko bi do leta 2026 potrošili 408 milijonov evrov za oklepnike, 128 milijonov evrov za nakup transportnega letala in dveh helikopterjev, 65 milijonov evrov za nakup protioklepnih raket in raket za zračno obrambo, 40 milijonov evrov za posodobljen radijski sistem ter še kakšnih 139 milijonov evrov za najrazličnejšo oborožitev in logistiko, skupaj 780 milijonov evrov. Več
-
28. 8. 2020 | Mladina 35 | Politika
Prejšnjo madžarsko veleposlanico v Sloveniji Edit Szilágyiné Bátorfi si bomo zapomnili kot gorečo zagovornico idej in zamisli madžarskega premiera Viktorja Orbána. Morda je razumljivo, da Orbán v Budimpešti obuja spomine na veliko Madžarsko, od madžarskega veleposlanika v Ljubljani pa je netaktno, če se v Sloveniji slika pred zemljevidom velike Madžarske, kot je to storila Bátorfijeva marca 2015 med intervjujem za madžarski program RTV Slovenija, torej takoj prvi mesec, ko je zasedla veleposlaniški položaj. Kasneje se je odzvala tudi na kritike Orbána. Ko je Mladina lani objavila naslovnico z njegovo karikaturo, je Bátorfijeva na slovensko zunanje ministrstvo poslala noto, v kateri je zaradi politično neodgovorne naslovnice ministrstvo zaprosila za pomoč »pri preprečevanju podobnih incidentov v prihodnosti«. Več
-
29. 8. 2020 | Politika
Opozorilo iz Alpbacha: Slovenija po poti Madžarske
V Sloveniji imamo Blejski strateški forum, letno konferenco namenjeno razpravam o najpomembnejših zunanjepolitičnih vprašanjih, v Avstriji pa vsako leto organizirajo Evropski forum v Alpbachu. Katero temo so odprli letos v Avstriji? Več
-
28. 8. 2020 | Mladina 35 | Politika
Oviranje najboljših kriminalistov
Minulo sredo, 19. avgusta, štiri dni po prazniku Marijinega vnebovzetje, je na ljubljansko Litostrojsko ulico, v prostore Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), v spremstvu bivšega generalnega direktorja policije Antona Travnerja vkorakala četica inšpektorjev za notranje zadeve. To so bili Alja Jančar, Lavra Bezovnik in Vojko Kos. V začetku julija je namreč notranji minister Aleš Hojs za v. d. vodje inšpektorata za notranje zadeve imenoval Severina Peka. Severin Pek sicer nima omembe vrednih izkušenj z inšpekcijskimi nadzori ali kriminalistiko – zadnjih osem let je bil namreč vodja splošne službe pri mariborskih gasilcih, ima pa drugo kvaliteto, ki očitno po novem šteje več: je osebni prijatelj državnega sekretarja Franca Kanglerja. In tako je Pek že takoj po nastopu funkcije in očitno po diktatu svojega prijatelja odredil »izredni nadzor nad varovanjem in obravnavanjem tajnih podatkov v NPU«, s katerim naj bi ministrstvo ugotovilo, kot so nam pojasnili, ali zaposleni v NPU ravnajo s tajnimi podatki v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi. Več
-
28. 8. 2020 | Mladina 35 | Politika
Varuh: Policija očitno presegla svoja pooblastila
Že kmalu po prvih protivladnih protestih je policija uporabila nekatere sporne metode. Hitela je s postavljanjem ograj in omejevanjem gibanja, ki ni bilo videti utemeljeno, z vlečenjem transparentov iz rok protestnikov, izdajanjem glob zaradi domnevnih najrazličnejših prekrškov, kot je risanje s kredo po tleh, ter z uvedbo predkazenskih postopkov zoper protestnike, ki so v rokah držali transparent z napisom Smrt janšizmu. Več
-
7. 8. 2020 | Mladina 32 | Politika
Po prvem valu epidemije, v začetku junija, je avstrijski minister za zdravje na tiskovni konferenci predstavil podatke o umrlih. Tretjina vseh je v Avstriji umrla v domovih za ostarele, je dejal in nato poudaril, da so bile ponekod razmere še bolj tragične. V Nemčiji naj bi recimo v domovih za ostarele umrlo 40 odstotkov vseh okuženih, v nekaterih drugih državah pa naj bi se ta številka povzpela kar na 60 odstotkov. A avstrijski minister za zdravje očitno ni imel na voljo podatkov iz Slovenije. Če bi, bi se lahko pohvalil, kako dobro so se dejansko v Avstriji odrezali. Kako dobro imajo tam urejen sistem. V Sloveniji je po podatkih NIJZ v domovih za ostarele umrlo kar 80 odstotkov vseh okuženih. Vse kaže, da je naša dežela v tej primerjavi neslavna evropska rekorderka. Več
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
7. 8. 2020 | Mladina 32 | Družba
»Šele ko sem prišel v Slovenijo, sem postal Srb«
Goran Injac je Srb, ki ne govori slovensko, za povrhu pa je še umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, ki kritizira Slovenijo. Ali še drugače: Goran Injac je pravi človek na pravem mestu. S svojim delom je nekakšen lakmusov papir družbenih sprememb v naši državi in širši regiji: v Sloveniji, kjer so mu lani v Delu očitali preveč »radikalen politični angažma«, na Češkem, kjer je leto prej predstavo SMG prekinila skupina skrajnih desničarjev, ali na Poljskem, od koder se je umaknil. Umetniško vodstvo SMG je prevzel leta 2015. V Slovenijo je prišel iz gledališča Narodowy Stary Teatr v Krakovu na Poljskem, kjer je delal 15 let. Pogovor z njim smo zato začeli prav s Poljsko. Nedavno je namreč tamkajšnji pravosodni minister napovedal umik države iz istanbulske konvencije – mednarodne pogodbe o boju proti družinskemu nasilju. Več
