Borut Mekina

  • Borut Mekina

    20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Politika  Za naročnike

    Kaj nam prinaša Golobova vlada?

    S prihajajočim predsednikom vlade Robertom Golobom v Sloveniji, če gre soditi po vsebini koalicijske pogodbe, dobivamo sodobno, levoliberalno vlado, a v primerjavi z razvitim delom Evrope z znanimi in nič kaj izjemnimi, celo dolgočasnimi izzivi, ki tam veljajo že dalj časa. Vlada obljublja, da ne bo na novo pisala zgodovine, da ne bo ukinjala neodvisnih institucij, da ne bo pametnejša od epidemiologov, da ne bo zlorabljala policije, ne bo napadala Kitajske, Amerike ali Bruslja, obljublja, da bo upoštevala civilno družbo in strokovnjake, da bo medijem in novinarjem povrnila spoštovanje in da bo ob tem gradila še stanovanja in sončne elektrarne. In, kot je tudi normalno na razvitem Zahodu, da bo pomembnejše odločitve sprejemala v socialnem dialogu. Torej v potrpežljivih pogajanjih z množico sindikatov in delodajalskih združenj. Več

  • Borut Mekina

    20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Politika  Za naročnike

    Kaj piše v koalicijski pogodbi?

    – Preučili bomo možnosti davčne in regulatorne omejitve vsebnosti sladkorja. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Politika  Za naročnike

    »Sem otrok družbe in javnega sistema«

    Na povabilo dr. Trampuža sem v Baslu opravil raziskavo v povezavi z okužbami vsadkov; raziskava je bila povezana z mojim podiplomskim doktorskim študijem. Raziskavo smo v celoti opravili in kasneje je bil na njeni podlagi napisan tudi strokovni oziroma znanstveni članek. Več

  • Borut Mekina

    13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Politika  Za naročnike

    Veliki finale

    Kakšno opustošenje bo za seboj pustil kadrovski cunami odhajajoče vlade Janeza Janše, je še težko oceniti, vsekakor pa so številke že zdaj impozantne. V državni upravi, po ministrstvih in drugih pomembnih institucijah je zaposlenih okoli 30 tisoč državnih uradnikov in funkcionarjev. V tem delu javnega sektorja se je po podatkih ministrstva za javno upravo število zaposlenih od marca 2020 pa do prvega februarja povečalo za več kot 300, torej za en odstotek. Kar pa še ni končna številka. Ta se bo verjetno ustavila pri več kot 600 dodatno zaposlenih, za toliko je namreč vlada oktobra lani povečala skupni kadrovski načrt. Več

  • Borut Mekina

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Politika

    Osemkolesniki proti ljudstvu

    Obrambni minister Matej Tonin hiti. Še pred konstituiranjem novega državnega zbora 13. maja, po katerem bo vlada Janeza Janše tudi uradno opravljala le še tekoče posle, želi podpisati pogodbo o najdražjem nakupu vojaške opreme v zgodovini države: nakupu 45 nemških osemkolesnikov tipa boxer za kar 343,4 milijona evrov (z DDV). Eno od teh vozil, ki je nekakšen kompromis med navadnim osemkolesnikom in tankom, bo torej stalo kar 7,63 milijona evrov, kar je približno trikrat več, kot smo pred 15 leti plačali za patrie. Več

  • Borut Mekina

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Politika

    Zgodovina tajnih dogovorov

    Odločitev za nakup boxerjev, ki kot posel po velikosti investicije presega številne v javnosti razvpite projekte, je bila sprejeta za zaprtimi vrati. Že od vsega začetka so na obrambnem ministrstvu odločevalcem to odločitev predstavljali kot izvršeno dejstvo, ki ga politiki ali poslanci preprosto morajo sprejeti. Vrhunec smo seveda dosegli prejšnji mesec z odločitvijo ustavnega sodišča, da o tem niti ljudje na referendumu ne smejo glasovati, ker so referendumi o mednarodnih sporazumih nedopustni. Kako smo torej prišli do točke, ko ljudje ne smejo odločati o morda zanje najbolj ključnem vprašanju, to je o svoji varnosti? Več

  • Borut Mekina

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Politika

    Zlobiral in odšel

    Mark Boris Andrijanič. Eden od peterice postavnih fantov iz NSi, mož, ki ga je vlada pred slabim letom z velikim pompom imenovala za ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo, v mandatu, v katerem naj bi skrbel za slovensko digitalizacijo, pa mu je uspelo izpeljati projekt deljenja denarja za nakup računalniške opreme (tako imenovanih e-bonov). Kot se spodobi, je človek konservativne sorte, ponosen na korenine, družinsko tradicijo, lokalno izročilo, svoje mesto, na Slovenijo in Slovence. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    29. 4. 2022  |  Mladina 17  |  Politika

    »V zunanjepolitično strategijo je Janševa vlada vstavila več podtaknjencev«

    Slovenija je v zadnjih letih navzven delovala zmedeno. Zaradi arbitražnega sporazuma je sprva govorila le o spoštovanju prava, nato pa smo se pridružili skupini držav EU, ki se na pravo požvižga. Potem smo bili ena od bolj rusofilskih držav in v zadnjem mesecu ena že skoraj zaslepljenih prvobork proti Rusiji. Vse to ob velikih političnih spremembah in zdaj še rezultatu volitev doma kaže, da bo treba slovensko zunanjo politiko zastaviti drugače. Kako? Roman Kirn ima za seboj bogate diplomatske izkušnje. Še kot jugodiplomat je delal v Beogradu. Bil je v Burmi, pomagal je postaviti slovensko zunanje ministrstvo, bil je namestnik veleposlanika v Pragi in pozneje veleposlanik v najpomembnejših mednarodnih organizacijah, OVSE na Dunaju in OZN v New Yorku. Vodil je tudi projekt ustanovitve Fundacije za razminiranje, kariero pa je končal kot veleposlanik na Nizozemskem in nato kot svetovalec pri bivšem predsedniku vlade Marjanu Šarcu. Več

  • Borut Mekina

    29. 4. 2022  |  Mladina 17  |  Politika

    Ne tako hitro, Viktor

    Pred nekaj tedni je po zmagi na volitvah novi-večni madžarski premier Viktor Orbán rekel: »V Budimpešti je ves svet nocoj videl, da so zmagale krščanskodemokratska politika, konservativna državljanska politika in domoljubna politika. Evropi sporočamo, da to ni preteklost, to je prihodnost. To bo naša skupna evropska prihodnost.« No ja, zdaj, po nekaj tednih, ni videti ravno tako. Orbán je danes izoliran, kot doslej še ni bil. Ne le zaradi prijateljevanja s Putinom in vojne v Ukrajini, ampak tudi zaradi izida volitev v Sloveniji in Franciji, kjer je ta konec tedna v drugem krogu predsedniških volitev zmagal Emmanuel Macron. Z 58,5 odstotka glasov je premagal Orbánovo zaveznico Marine Le Pen, ki je dobila 41,5 odstotka glasov. Tako kot je Orbán pri predvolilni kampanji finančno pomagal Janezu Janši, je tudi Le Penovi: na začetku marca je od madžarske državne banke MKB dobila 10,7 milijona evrov posojila. Več

  • Borut Mekina

    22. 4. 2022  |  Mladina 16  |  Družba

    Dva goloba preveč

    V občini Lendava so ta konec tedna ob razglednem stolpu – najvišjem v Sloveniji – slovesno odprli novo pridobitev, vinski zipline ali Zipline Vinarium. To ni navaden zipline, ampak je kar dvojni, kot se hvalijo v občini. Več

  • Borut Mekina

    15. 4. 2022  |  Mladina 15  |  Politika

    Sta bili dve leti izživljanja nad demokracijo in pravno državo dovolj?

    Janez Janša je prijeten starejši politik, odprt za sodelovanje. Drugim ponuja partnerstva in obljublja nove ukrepe za boj proti energetski draginji, pomoč najranljivejšim, kot so upokojenci. Z mislimi je pri neprivilegiranih v lokalnih okoljih, mladim obljublja nova stanovanja. Takšen, ekumenski je novi Janez Janša, ki se je ta teden prvič udeležil soočenja s političnimi tekmeci. A zadnji dve leti Janez Janša ni tako komuniciral z javnostjo. Ni dajal intervjujev; ko bi moral na primer odgovarjati na vprašanja o spodkopavanju pravne države in svobode medijev denimo v evropskem parlamentu, je videozvezo prekinil in se z delegacijo v Ljubljani ni hotel srečati. A zdaj, tik pred volitvami, je drugačen. Rad bi govoril o prihodnosti. O sodelovanju. Takšen bo do volitev. Kako pa je bilo doslej? Več

  • Borut Mekina

    15. 4. 2022  |  Mladina 15  |  Politika

    Čeferin: »Del politike ne želi, da gremo na volitve«

    Preden se je Robert Golob odločil za vstop v politiko, so to mnogi pričakovali od predsednika Združenja evropskih nogometnih zvez (Uefa) Aleksandra Čeferina. Slednji je naposled lani sporočil, da tega ne bo storil in da se bo leta 2023 potegoval za nov mandat na čelu Uefe. Čeferina smo tokrat vprašali, koga bo podprl na prihajajočih volitvah. Več

  • Borut Mekina

    15. 4. 2022  |  Mladina 15  |  Politika

    Kviz: ali poznate vlado?

    V opomin na pomembnost prihajajočih volitev je inštitut Danes je nov dan pripravil politični kviz, v katerem je zbral najbolj absurdne dogodke zadnjih dveh let. Kviz lahko najdete na spletni strani www.kvizle.si. V nadaljevanju objavljamo nekaj njihovih vprašanj z odgovori. Več

  • Borut Mekina

    11. 4. 2022  |  Politika

    Bo Simič Bavčarju kmalu odpisal dolgove?

    V javnosti so zaokrožile informacije, po katerih naj bi generalni direktor finančnega urada (FURS) Ivan Simič še ta mesec, torej pred volitvami, nekdanjemu predsedniku uprave Istrabenza Igorju Bavčarju odpisal davčni dolg. Igor Bavčar je uradno na seznamu javno objavljenih davčnih dolžnikov, v razredu od enega do 10 milijonov evrov, neuradno pa naj bi davčnemu uradu dolgoval 1,6 milijona evrov. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Politika

    Golob: »Vsi si želimo vrnitve v stanje normale, ko nismo imeli vse te navlake«

    Robert Golob je novi obraz, zelo verjetno bo tudi novi premier, ampak še večje vprašanje je, ali se bo znal tudi lepo postarati. Je njegovo gibanje to, na kar mnogi čakajo že leta, bo njegova stranka v slovensko politiko dejansko prinesla dolgoročno normalnost in stabilnost, ki si je mnogi želijo? Za zdaj Gibanju Svoboda dobro kaže. Njegovi največji politični nasprotniki kot da ne najdejo pravega odgovora. Janez Janša, ki ne zna pojasniti izvora svojega premoženja, in SDS, ki jo tožilci preiskujejo zaradi pranja denarja, Robertu Golobu težko kot največji greh očitata visoko plačo. Ampak slovenskih liberalcev seveda Janez Janša nikoli ni ogrožal tako kot kritična javnost. In tudi na tem področju Gibanje Svoboda za zdaj lepo napreduje. Na Mladini smo bili recimo kritični do njihovih izhodišč zdravstvene reforme. Ki pa so jih medtem že spremenili in popravili. Na papirju sicer, ampak vseeno pohvalno. Več

  • Borut Mekina

    8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Politika

    Premier je znova kršil zakon. In?

    Jasno je bilo že od začetka: Franci Matoz kot odvetnik zastopa Janeza Janšo v množici primerov, ki trajajo leta in leta in stanejo na desettisoče evrov. Primer Patria je bil z 51 obravnavami eden najdaljših in najzapletenejših v slovenski pravosodni zgodovini. Potem so tukaj še primer Trenta pa procesi proti novinarjem, profesorju Rudiju Rizmanu, Marjanu Šarcu in še številni drugi primeri. Več

  • Borut Mekina

    8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Politika

    Če si Madžar, si Orbánov

    »Še ena veličastna zmaga, Fidesz pod vodstvom Orbána, trdna večina v madžarskem parlamentu in nepozabna noč v Budimpešti,« je zapisal poslanec SDS Dejan Kaloh, ki se je skupaj z Brankom Grimsom, Milanom Zverom in Andrejo Valič Zver na sedežu stranke Fidesz v Budimpešti udeležil zabave in rajanja dolgo v noč. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Politika

    »Ženske lahko državo drugače vodijo tudi zaradi bolj pomirjujoče komunikacije, znajo pridobiti zaupanje ljudi in so empatične«

    Če se tik pred zdajci na političnem prizorišču ne bi pojavilo gibanje Roberta Goloba, bi bila Tanja Fajon najresnejša pretendentka za premierski položaj. Tako so vsaj kazale javnomnenjske raziskave še pred nekaj meseci. Njena razlaga, zakaj Socialni demokrati niso več najmočnejša opozicijska stranka, je umestna: kadar stranke na levici izgubijo zaupanje svojih kritičnih podpornikov, je pot nazaj zelo težka, trnova in počasna. Zdi se, da slovenski volivci tudi na prihajajočih volitvah grehov ne bodo odpustili, Fajonova pa trdi, da bi bilo prav to ključno za normalizacijo političnega prostora. Več

  • Borut Mekina

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Politika

    Funkcionarji SDS zapuščajo ladjo in si urejajo dobro plačane službe za čas po volitvah 

    Prejšnji mesec so v državni upravi objavili rekordnih 160 javnih razpisov za prosta delovna mesta. In to za nedoločen čas. Ministrstva, vladne službe, agencije, vojska, policija mrzlično objavljajo razpise z izredno kratkimi roki za prijavo, brez posebnih zahtev, za nedoločen čas in pogosto celo brez preizkusne dobe. Tako je denimo generalni sekretariat vlade 7. marca objavil prosto delovno mesto koordinatorja v sektorju za prevajanje z rokom za prijavo tri dni, mesec prej so z rokom za prijavo tri dni objavili delovno mesto koordinatorja v oddelku za tehnične zadeve. Več

  • Borut Mekina

    28. 3. 2022  |  Politika

    RTV meni, da Aleksandra Pivec predstavlja DeSUS

    Zakon o RTV v drugem odstavku 12. člena pravi: »Čas, namenjen predstavitvi kandidatov in političnih strank, ki so zastopane v državnem zboru oziroma Evropskem parlamentu, je za vse enak, prav tako so enaki pogoji za njihovo predstavitev v okviru predvolilnih oddaj.« Več

  • Borut Mekina

    25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Politika

    Kako prepoznati propagando?

    Ves svet je zgrožen zaradi ruskega napada na Ukrajino. Vsi so šokirani. Vsi, razen Rusov. Ruski pisatelj in ekonomist Maksim Mironov je minuli teden takole opisal, kako se je sam zavedel tega. Ko je izbruhnila vojna, so bili vsi njegovi prijatelji presenečeni. Najprej seveda zato, ker je Putin vojno sploh začel, je zapisal. In potem zato, ker naj bi večina Rusov, kot so kazale tudi javnomnenjske raziskave, to vojno podpirala. Ker sam anketam sprva ni verjel, je naredil preizkus. Vprašal je svoj širši družinski krog, večinoma starejše od 60 let, kaj menijo o napadu na Ukrajino. Osupel je ugotovil, da jih je skoraj 90 odstotkov res odločno stalo za Putinovo politiko: »To so ljudje, ki me poznajo od rojstva. Bili so prijatelji mojih staršev, vedo, kdo sem, lahko mi zaupajo. A mi kljub temu več ne verjamejo, kar jim razlagam ali pišem. Lahko samo priznam poraz. Televizija me je premagala. Kar pa niti ni presenetljivo. Močna protiukrajinska propaganda se ni začela včeraj, ampak traja vsaj kakšnih osem let. Televizije in drugi množični mediji neprestano govorijo o zlih ukrajinskih fašistih, nacistih in nacionalistih. Pa o Natu, ki da to podpira. Hahaha, kdo verjame tem neumnostim – smo se na začetku spraševali. Ampak danes vidim, da smo se ujeli v svoje informacijske balončke, v katerih naši prijatelji delijo naša mnenja in se z nami o vsem strinjajo.« Več

  • Borut Mekina

    25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Politika

    Katera domača podjetja dajejo največ za oglaševanje v medijih SDS?

    Medijska skupina SDS, ki jo sestavljajo televizija Nova24, njena spletna stran in leta 2018 še okoli 13 lokalnih ali regionalnih spletnih strani, je po bančnih podatkih, s katerimi razpolagamo, tedaj na leto stala okoli milijon evrov. Največji delež, okoli 70 odstotkov, so k temu prispevala madžarska gradbena podjetja, ki so blizu vladi Viktorja Orbána in denar v večjem delu dobivajo od države in projektov EU. Ta denar v medijsko skupino prihaja v obliki nikoli vrnjenih posojil ali dokapitalizacij. A prav tako zavidanja vredno vsoto, dobro tretjino, so po našem izračunu prispevala slovenska podjetja v obliki stroškov za oglaševanje. V letih 2017 in 2018 je bil sodeč po naših podatkih tako daleč največji oglaševalec oziroma plačnik Več

  • Borut Mekina

    25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Politika

    Kitajsko-ruski denar za medije SDS

    Maja leta 2018 je Večer poročal o nenavadni, skoraj 800 tisoč evrov težki finančni injekciji, ki je tik pred parlamentarnimi volitvami prišla v medijska podjetja, povezana s SDS. Desetega aprila 2018 naj bi se tako v notarski pisarni Nade Kumar v Ljubljani zglasila Madžara in sodelavca Peter Schatz in Agnes Adamik. Prvi je kapital svojega podjetja Ripost povečal za 380 tisoč evrov, druga pa je kapital svojega podjetja Crecol media povečala za 403 tisoč evrov. Na Večeru so se tedaj spraševali, od kod sta dobila toliko denarja in ali nemara ni to madžarska pomoč predvolilni kampanji stranke SDS. In imeli so prav. Ta denar je tik pred volitvami medije SDS rešil pred bankrotom. In če mu sledimo do izvora, je prišel iz Kitajske in Rusije. Več

  • Borut Mekina

    25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Politika

    Komu gre denar iz Nova24TV?

    Slovenski organi pregona, torej policija, urad za preprečevanje pranja denarja in specializirano državno tožilstvo, že dlje časa sumijo, da denar, ki se iz različnih virov steka v medije SDS, ni zakonitega izvora. Urad za preprečevanje pranja denarja je denimo februarja 2019 sektorju za gospodarsko kriminaliteto na generalni policijski upravi poslal prijavo transakcij omenjenih podjetij, tudi s podjetji iz Madžarske in Makedonije, z oceno, da gre v tem primeru »za medsebojno povezane družbe … Med družbami in fizičnimi osebami potekajo nelogične transakcije, ki se nanašajo na posojila in vračila posojil ter plačila računov. Gre za kroženje posojilnih transakcij med družbami in fizičnimi osebami. Glede na okoliščine in obseg ter dinamiko poslovanja ocenjujemo, da bi lahko obstajali nekateri razlogi za sum storitve kaznivega dejanja.« Več

  • Borut Mekina

    25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Politika

    Lokalpropaganda

    Leta 2018 so številni postali pozorni na kopico lokalnih in regionalnih portalov s podobno vsebino, blizu stranki SDS. To so bile lokalne spletne strani, kot so E-Maribor, Utrip Ljubljane, Primorska24, Gorenjski Utrip, E-koroška, Savinjsko-šaleške novice, Spodnje Podravje, Primorska24, Portal osrednje Slovenije, Notranjska, Goriški portal, Moja Dolenjska … Leta 2018 smo jih lahko našteli 13, danes jih je že več kot 30. Ustanovitelji, sodelavci, odgovorni uredniki in novinarji omenjenih internetnih strani so ves čas tajili, da bi bili povezani s kakšno od strank. Na novinarska vprašanja so v SDS zatrjevali »da SDS ni ustanoviteljica teh portalov«. Ko smo na Mladini nekatere od odgovornih oseb teh portalov marca 2018 poklicali, so nam zatrjevali, da se financirajo zgolj z reklamami, da kljub očitno propagandnim vsebinam na njihovih spletnih straneh niso povezani ne z Nova24TV ne s stranko SDS. Več

  • Borut Mekina

    25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Politika

    So zdravstveni program Gibanja Svoboda napisali v NSi?

    Gibanje Svoboda Roberta Goloba je ta teden predstavilo program in kandidate za državnozborske volitve. Eno večjih presenečenj na predstavitvi je bila napovedana kandidatura zdravnika Danijela Bečiča Loredana, ki je kar sam napovedal, da se mu, če bo Golobu zaupano mandatarstvo, obeta položaj zdravstvenega ministra. Zdravstveni resor je eden najzahtevnejših, je lahko celo ključen pri uspehu nove vlade. O novem zdravstvenem ministru se morajo seveda dogovoriti vse koalicijske stranke in tega položaja ne more nihče nikomur obljubiti. Vprašanje je tudi, ali je Loredan zanj najprimernejši. V preteklosti je na tem področju zastopal zelo ozka in tudi interesno pogojena stališča. Več

  • Borut Mekina

    18. 3. 2022  |  Mladina 11  |  Politika

    Je Janšev obisk v Ukrajini res oblika vojnega dobičkarstva?

    Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je eden najprepoznavnejših in najbolj priljubljenih politikov. Za večji del sveta, seveda predvsem za Zahod, je utelešenje Davida, ki se uspešno postavlja po robu Goljatu – ruski vojski. Pred izbruhom vojne je imel doma razmeroma nizko, približno 30-odstotno javnomnenjsko podporo in morda je Rusija zmotno računala, da se bo ob napadu ukrajinska javnost razcepila in zlomila. Več

  • Borut Mekina

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Družba

    »Zdaj imajo številni v Rusiji le še patriotizem ob praznih hladilnikih, kar je eksplozivno stanje«

    V politiki ima umetnost vlogo lakmusovega papirja. Ko začne oblast širiti svoj vpliv na prepovedana področja, navadno sprva trči ob kritične in provokativne umetnike. Mihail Kalužski je bil tako eden prvih, ki je zaznal metamorfozo Rusije iz mlade demokracije v avtoritarno državo. Kalužski je ruski dramatik in novinar. Rodil se je v Novosibirsku, danes pa živi in dela v Berlinu, kamor je pred leti prispel kot politični emigrant. Ko se je od Rusije poslavljal, to je bilo med letoma 2012 in 2014, je tam delal kot kustos gledališkega programa v moskovskem Centru Andreja Saharova, ustanovljenega leta 1996 z namenom zaščite človekovih pravic, posvečenega ruskemu Nobelovemu nagrajencu in disidentu Andreju Saharovu. Rusija je leta 2014 center, ki so ga pred tem številne skrajno desne organizacije tudi fizično napadale, razglasila za »tujega agenta« in delo v njem je postalo težko, če ne nemogoče. Kalužski se danes v Berlinu ukvarja z dokumentarnim gledališčem in temami, kot so spomin, konflikti, množični mediji. Njegove drame, naslovljene Kriza, Moskovski procesi, Stalinov pogreb ali Vstaja, so bile uprizorjene in odigrane po vsej Evropi. Več

  • Borut Mekina

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Politika

    Minimalno plačo prejema precej manj zaposlenih, kot trdijo v gospodarstvu

    Kadarkoli se v Sloveniji zviša minimalna plača, sledijo opozorila delodajalcev, da bo zaradi tega več deset tisoč ljudi ostalo brez službe. Napovedi so vedno bolj ali manj bombastične. Eno od raziskav na to temo, ki so zbudile največ pozornosti, je leta 2010 opravila Arjana Brezigar Masten, ki od leta 2017 vodi analitični oddelek pri Banki Slovenije. Zaradi takratnega zvišanja minimalne plače s 592 evrov na 734 evrov bruto (minimalna plača danes znaša 1074 evrov bruto) naj bi na daljši rok delo izgubilo točno 17.169 ljudi, je opozorila. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    4. 3. 2022  |  Mladina 9  |  Politika

    »Demokracije se Putin zagotovo bolj boji od Nata«

    Rudi Rizman je po svoji akademski usmeritvi sociolog z doktoratom z ameriškega Harvarda, trenutno profesor na Univerzi v Bologni, a bi ga bilo primerneje označiti za angažiranega intelektualca svetovnega formata, kot jih je porajala revolucija leta 1968. To je bil čas vrenja mladih po konfliktih, ki so jih politiki zakuhali v Vietnamu, in kubanski krizi. Tudi zato se je Rizman ukvarjal z vprašanji, kot sta nacionalizem in liberalizem, zato je preučeval delitev interesnih sfer po drugi svetovni vojni, raziskoval je zločine ameriške in sovjetske vojske v Afganistanu. In tudi zato je postal generalni sekretar znamenitega Russllovega razsodišča, ki je v 60. letih bistveno vplivalo na mednarodno javno mnenje v zvezi z vojno v Vietnamu, človekovimi pravicami, kolonializmom, rasizmom. To je bila civilnodružbena organizacija, v kateri so sodelovali največji angažirani umi tistega časa, kot so bili Jean-Paul Sartre, Simone de Beauvoir, Noam Chomsky ali jugoslovanski Vladimir Dedijer, ki ga je Rizman zelo dobro poznal. Z rusko vojno v Ukrajini smo danes morda prav tam, v tistem času, pred letom 1968. Več