Borut Mekina
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Svet Za naročnike
Minulo nedeljo so v Avstriji potekale volitve, na katerih so z 29 odstotki zmagali svobodnjaki (FPÖ), skrajno desna stranka, ki je v preteklosti na avstrijskem Koroškem nastala predvsem kot gibanje, usmerjeno proti Slovencem. FPÖ je dosegla rekordni izid zlasti na račun vladajoče konservativne Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), ki je izgubila 11 odstotnih točk in prejela 26,48-odstotno podporo, socialdemokrati (SPÖ) pa so ohranili svoje volilno telo.
-
27. 9. 2024 | Mladina 39 | Družba Za naročnike
Peter Kumer je ustanovitelj enega mlajših slovenskih elektroenergetskih podjetij, mariborskega Enerteca, ki je v zadnjih letih, zlasti po letu 2021, doživelo izjemno rast zaradi eksplozije gradenj sončnih elektrarn. Prihodki podjetja so se od leta 2019, ko so znašali 2,5 milijona evrov, lani povzpeli na 16 milijonov evrov, ob tem pa so ustvarili 856 tisoč evrov dobička. Njegova ekipa, ki šteje med 30 in 40 zaposlenih, je lani postavila kar 500 manjših in 50 večjih sončnih elektrarn, letos pa nameravajo dokončati še dodatnih 350 do 400 projektov, načrtovanih že lani. Vendar pa bo jeseni njihovo delo zastalo.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Politika
Pred evropskimi volitvami, maja, je predsednik vlade Robert Golob napovedal jasno ločitev javnega zdravstva od zasebnega. Zdravniki, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, naj dodatno delajo le še v drugih javnih zavodih ali v svojih matičnih organizacijah, nikakor pa ne pri zasebnikih, je napovedal. Spodbujati je treba dodatno delo zdravnikov v javnem sistemu, ne pa zunaj njih, je bilo sporočilo politike. Izhodišča za reformo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jih je vlada tedaj sprejela, so obetala korenite spremembe. V njih je pisalo: zaradi pomanjkanja kadra lahko »zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, z dovoljenjem direktorja opravlja zdravstvene storitve samo pri drugem javnem zdravstvenem zavodu«.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Politika
Prvi sveženj davčnih sprememb, ki jih je vlada poslala v parlament, je sveženj sprememb sedmih zakonov, ki so nastale izključno na željo gospodarstvenikov. V predlaganih spremembah skorajda ni člena, ki ga ne bi želele ali zahtevale delodajalske organizacije. Natančneje so bila to podjetja, kot so Lek, podjetja z več hčerinskimi družbami, lizinške skupine, mali pivovarji, velike korporacije, zagonska podjetja …
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Družba
Ne dovolimo, da bi o naši prihodnosti odločali tehnokrati
Čez dva meseca bomo imeli (prvi) posvetovalni referendum o gradnji nove nuklearke. Vprašanje se bo glasilo: »Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?« Razen Levice so vse parlamentarne politične stranke poenotene. Vse, leve in desne, bolj ali manj podpirajo gradnjo druge nuklearke, katere eksistenca je tako rekoč zagotovljena. Ravno tako zagrete za nov objekt so številne nevladne organizacije, predvsem gospodarske in delodajalske. Gradnjo zagovarjajo mnogi elektroenergetski strokovnjaki, elektroenergetiki in fiziki ter posredno tudi njihove institucije, kot so Elektroinštitut Milan Vidmar, Institut Jožef Stefan ter ljubljanska in mariborska fakulteta za elektrotehniko. Zdi se, da novi nuklearki ne more nasprotovati nihče pri zdravi pameti.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Politika
Alenka Bratušek je bila prva predsednica slovenske vlade, in ko je leta 2013 prevzela to funkcijo, je Slovenija doživljala najhujšo gospodarsko in politično krizo. Potem je imela svojo stranko, en mandat je že bila ministrica za infrastrukturo, zdaj isto ministrstvo vodi drugič. Konkretno to pomeni, da je v vladi odgovorna predvsem za razvoj cestnega, železniškega in kolesarskega omrežja. Objektivno je odgovorna za vse cestne zastoje in redne kolapse v železniškem prometu – a kmalu bo bolje, pravi, nismo še tam, smo pa že blizu.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Politika
Zakaj tak vik in krik normirancev?
Normiranci so v Sloveniji samostojni podjetniki, katerih poslovanje je poenostavljeno. Dohodnine ne plačujejo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, ampak se predpostavlja, da so imeli 80 odstotkov stroškov, tako da znaša pri njih dohodninska osnova le 20 odstotkov prometa. Konkretno to pomeni, da polni samostojni podjetniki normiranci za prihodke do 50.000 evrov na leto plačajo le štiri odstotke davka. Za primerjavo, redno zaposleni, ki sicer lahko ob tem tudi uveljavljajo olajšave, morajo za dohodke med 25.750 in 51.500 plačati 33 odstotkov davka.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Svet
Ta teden so bile v dveh nemških deželah regionalne volitve, v Turingiji in na Saškem. Gre za nekdanji vzhodnonemški deželi, ki sta v primerjavi z drugimi nemškimi deželami revni, Saška je celo najrevnejša med njimi. V Turingiji in na Saškem znaša BDP na prebivalca okoli 30 tisoč evrov, kar je približno toliko, kolikor je BDP v Sloveniji, le da je pri nas brezposelnost ali pa recimo stopnja revščine za tretjino nižja. Ta kontekst je pomemben za razumevanje, kaj se je v teh dveh deželah zgodilo. Imeli so volitve in v obeh deželah je slavila skrajno desna AfD, Alternativa za Nemčijo. V Turingiji, ki jo od leta 2014 vodi Levica (Die Linke), je AfD z 32,8-odstotno podporo dosegla zgodovinski izid. Prvič po drugi svetovni vojni je s tem v Nemčiji na nekih volitvah zmagala skrajno desna stranka.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Politika
Koalicija ima zadnjo priložnost, da izvede napovedane spremembe
Ta teden je vlada sprejela prvi sveženj davčnih sprememb, novele sedmih zakonov, s katerimi so se na finančnem ministrstvu s filigransko natančnostjo lotili optimizacije pravil. Ena od sprememb, ki so jih na ministrstvu začeli snovati na začetku leta, je na primer uvedba višje, 22-odstotne stopnje DDV na pijače z dodanim sladkorjem ali sladili. Ker takšne pijače niso zdrave, bodo odslej dražje. Druga pomembna sprememba bo doletela »ključne kadre«, kot jih imenujejo na finančnem ministrstvu. Kdor je star manj kot 40 let in v zadnjih dveh letih ali še več ni bil slovenski davčni rezident ter bi se v Sloveniji lahko zaposlil s plačo, ki je višja od dveh povprečnih, bo pet let prejemal za več kot 300 evrov višjo neto plačo. Država se bo v tem primeru odpovedala delu njegove dohodnine. S tem želi vlada v Slovenijo pritegniti strokovnjake, ki bi se domnevno lahko zaposlili v kateri drugi državi. V tem zadnjem svežnju mikro sprememb bo vlada zaostrila tudi pravila za normirane samostojne podjetnike, katerih status mnogi zlorabljajo.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Družba
»Letos in lani smo imeli v Sloveniji srečo, ker nismo imeli smrtnih žrtev«
Rok Fazarinc ima več kot 40 let delovnih izkušenj, pridobljenih pri vseh najpomembnejših projektih zagotavljanja protipoplavne varnosti ob slovenskih vodotokih. Zadnja desetletja je v živo spremljal in analiziral učinke vseh velikih poplav in drugih sorodnih dogodkov, kot so plazovi. Po lanskih poplavah je postal vodja sveta za vode pri ministrstvu za naravne vire, nato pa tudi član vladnega sveta za obnovo, to pomeni, da je vsak dan vpet v sprejemanje sanacijskih odločitev in tudi snovanje vizije, kako naprej.
-
30. 8. 2024 | Mladina 35 | Politika
Vladna stran je prepričana, da bodo pogajanja o novem plačnem sistemu do konca septembra končana, saj naj bi bila velika večina sindikatov zainteresirana za nov plačni sistem. Odprtih je sicer še kar nekaj vprašanj, med sindikalnimi skupinami so na primer z novo ureditvijo poleg policistov precej nezadovoljni zdravniki, ki se sicer pogajanj o novem plačnem sistemu niso udeleževali.
-
30. 8. 2024 | Politika
Kako daleč je zdravstvena reforma?
Ministrstvo za zdravje je pod vodstvom Valentine Prevolnik Rupel konec leta 2023 spisalo interventni zakon, s katerim so olajšali prihod tujim zdravnikom v Slovenijo, v izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva so vključili koncesionarje oziroma specialiste, vlada je nato v začetku letošnjega leta sprejela uredbo o programih storitev, s katero so razširili ambulante družinske medicine in spremenili organizacijo urgentnih centrov. Zaradi teh ukrepov naj bi se čakalne dobe v zdravstvu že začele zniževati.
-
2. 8. 2024 | Mladina 31 | Družba
Bolnišnica za otroke v Šentvidu pri Stični je ena najmanjših slovenskih bolnišnic. Ker je namenjena zdravljenju kroničnih bolezni otrok in rehabilitaciji malih bolnikov, je tudi nekaj posebnega: otroci so pacienti posebne vrste, je razložila njena direktorica Tanja Smrekar. Potrebujejo več časa, da se privadijo na novo okolje, da začnejo zaupati zdravnikom, hkrati pa so lahko njihove težave tudi zelo zapletene. V bolnišnici zato spodbujajo samoiniciativnost in ustvarjalnost zaposlenih. Njihov način dela naj bi bil, tako direktorica, celosten in interdisciplinaren. Zdravniki, medicinske sestre in zdravstveni sodelavci si recimo na srečanjih vsak dan izmenjujejo informacije o otrocih; kako se ti odzivajo na terapije, kako se njihovi izvidi razlikujejo od normalnih, kje se kažejo težave. »Ni namreč rečeno, da bo otrok zaupnika prepoznal v zdravniku. Lahko je to psiholog, psihoterapevt, kineziolog, delovni terapevt, dietetik ali pa novi prijatelj, ki ga je spoznal med obravnavo,« razlaga direktorica. Redno pri obravnavah sodelujejo z drugimi zdravstvenimi ustanovami, po potrebi pa tudi z vzgojno-izobraževalnimi in socialnimi ustanovami.
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Politika
Pomagajmo vladi trošiti denar za obrambo
Vojaške vetrnice – 60 milijonov
-
26. 7. 2024 | Mladina 30 | Politika
Ministrstvo za obrambo je organizacija, ki ima po mnenju marsikoga sladke skrbi: ukvarja se s tem, kako potrošiti denar, ki ga ima vedno več. Obrambni proračun se iz leta v leto povečuje, včasih celo iz meseca v mesec. Pred kratkim je bilo v proračunskih dokumentih vlade zapisano, da bo obrambno ministrstvo prihodnje leto dobilo 1,106 milijarde evrov – to je že tako ali tako veliko povečanje, saj je lani to ministrstvo porabilo 980 milijonov evrov. A v skladu z najnovejšimi načrti bo imelo še več denarja. Na začetku tega meseca je vlada na proračunski seji sklenila, da bo ministrstvo za obrambo dobilo še dodatnih 67 milijonov in nato leta 2026 še več, kar 1,2 milijarde evrov. Se še spomnite, ko je lani ob poplavah takrat še minister za obrambo Marjan Šarec dejal, da se je vojska odpovedala 250 milijonom evrov (znesek naj bi prispevala v sklad za obnovo po poplavah)? Te obljube so že pozabljene. Vojaško trošenje se je vrnilo v stare tirnice.
-
12. 7. 2024 | Mladina 28 | Politika
Devetdeseta leta so bila čas tako imenovane Slovenije kot zgodbe o uspehu, kot je sebe in državo v tistem času oglaševala vladajoča Liberalno-demokratska stranka (LDS). Ne sicer brez podlage: politične razmere so bile v državi stabilne, tedanje tri Drnovškove vlade so sledile nekakšni konservativni politiki ekonomskega gradualizma, ki je s svojimi gospodarskimi rezultati kljuboval tedaj prevladujočim neoliberalističnim težnjam v mednarodnem okolju. Slovenija je bila tedaj čudež na zemljevidu EU, bila je motnja v poplavi siceršnjih prepričanj, da sta zasebna iniciativa ali privatizacija izvor splošnega dobrega. Hkrati pa tudi ni bila država, ki bi jo morali v Bruslju posebej voditi in podučevati. Za to prvo obdobje sta bila značilna močno državno gospodarstvo in usklajenost delovanja med podjetji in politiko, med katerimi ni bilo prave ločnice. Da bi si kak predsednik uprave NLB privoščil ponavljati, kako zanič je vlada, je bilo v devetdesetih nepredstavljivo. Značilen trenutek, ki je dobro ponazoril tedanje razmere in je hkrati tudi napovedal začetek nove dobe, je bil skrivni posnetek pogovora tedanjega premiera Antona Ropa s predsednikom uprave Mercatorja Zoranom Jankovićem. »Politika te je nastavila, jaz sem te nastavil!« mu je zažugal.
-
12. 7. 2024 | Mladina 28 | Politika
Vlada / »Zagotovo smo zaslužni tudi mi.«
So dobri gospodarski rezultati le posledica mednarodnih okoliščin in sreče ali je k temu prispevala tudi vlada, smo vprašali ministrstvo za finance in ministrstvo za gospodarstvo. Iz vlade so nam seveda odgovorili, da gre za kombinacijo obeh dejavnikov, »zagotovo pa so k ohranjanju gospodarske aktivnosti v Sloveniji kot tudi ekonomski uspešnosti države prispevali ukrepi vlade«, so poudarili. Že, že, a kako?
-
5. 7. 2024 | Mladina 27 | Politika
Za plevel je to dobra novica: kaj se bo zgodilo s stavbo na Litijski, še ni jasno – in verjetno še vsaj nekaj let ne bo. Ministrstvo za pravosodje je stavbo prevzelo, jo zavarovalo in zaplombiralo, okolico so očistili igel, zdaj iščejo denar za sanacijo strehe, ki pušča. Ampak to bo bolj začasna rešitev. Kaj ali kdo bo tam bival ali delal, ni še nikomur jasno. Uradno je stavba v lasti Republike Slovenije, z njo pa upravlja ministrstvo za pravosodje; verjetno bo v naslednjem koraku ustanovljena delovna skupina, ki bo morala najti neko rešitev. Za zdaj so mogoči prav vsi scenariji; nekateri odgovorni za projekt, s katerimi smo govorili, zagovarjajo celo rušitev obstoječega objekta. A v vsakem primeru bo postopek dolgotrajen. Potem ko bodo vpleteni dobili neko idejo, kaj naj bi tam kdo počel, bo iz tega nastala investicijska dokumentacija, na podlagi investicijske dokumentacije pa bo nekoč v prihodnosti ministrstvo za pravosodje – ali katero drugo – lahko v napovedi proračuna rezerviralo denar.
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Družba
Na splošno v Sloveniji živimo vse bolje in bolje. Gospodarska rast je pozitivna – Banka Slovenije je podatek o njej ta teden ponovno popravila navzgor – brezposelnost je nizka, ankete kažejo precej optimistično sliko. Odkar statistični urad spremlja podatke o kakovosti življenja, ta nenehno raste in zadnja leta je napredek še opaznejši. Leta 2005 si je počitnice recimo lahko privoščilo 65 odstotkov ljudi, v zadnjih treh letih je bilo takšnih že okoli 80 odstotkov. Od leta 2012 statistični urad meri tudi splošno samooceno zadovoljstva z življenjem, in ta se je zvišala s 7,1 na 7,7 točke od desetih, kar je občutno izboljšanje. Očitno je, da nam gre v gmotnem smislu vse bolje: pred desetimi leti si je manj ljudi lahko redno privoščilo nova oblačila, čevlje in prostočasne dejavnosti kot lani. Leta 2010 je imelo 26 odstotkov gospodinjstev sušilni stroj, leta 2022 pa že 43 odstotkov, leta 2014 se je 83 odstotkov Slovencev lahko vsaj enkrat na mesec družilo ob pijači ali jedači, leta 2022 že 93 odstotkov. Slovenci imamo radi avtomobile – prodaja je letos za 6,6 odstotka višja kot lani.
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Politika
V državi mrgoli najrazličnejših zdravstvenih društev in združenj, a velika večina jih zastopa ozke, zasebne interese. Zdravniške organizacije, od zdravniške zbornice, zdravniškega društva do sindikata Fides, so večinoma stanovska združenja zdravnikov. Imamo tudi veliko društev bolnikov, a jih s takšnimi ali drugačnimi interesi financirajo ali podpirajo posamezna zdravstvena podjetja. V preteklosti so imeli o zdravstvu veliko povedati upokojenska društva in sindikati – in spet se je izkazalo, da so oboji imeli sklenjene sponzorske pogodbe z zasebnimi zdravstvenimi zavarovalnicami. V Sloveniji imamo tudi množico različnih »specialnih« društev, katerih glavni namen pa ni razvoj neke medicinske discipline, ampak pretakanje denarja. Takšno je bilo Društvo za razvoj ortopedije – leta 2022 obsojeni zdravniki ortopedi so naročali medicinske pripomočke pri nekaterih podjetjih, ta pa so v zameno »donirala« denar njihovemu društvu.
-
21. 6. 2024 | Mladina 25 | Družba
»Stroški so vse večji, velik problem je tudi dostopnost do stanovanj«
Sabina Lange je znanstvena sodelavka na Centru za mednarodne odnose, na Fakulteti za družbene vede, zadnjih 15 let pa je delala tudi na Evropskem inštitutu za javno administracijo (EIPA) v Maastrichtu. Tam je diplomate in uradnike držav članic EU usposabljala za predsedovanje EU, uradnike in diplomate, zaposlene v EU-institucijah, pa je učila o delovanju unije. Je torej ena naših najboljših poznavalk notranjega ustroja Evropske unije v vseh njenih odtenkih.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Politika
Najodvratnejši plakat kampanje pred EU-volitvami so po mnenju nemškega časopisa Bild izdelali avstrijski svobodnjaki (FPÖ). Na sredini tega izdelka je slogan »Ustavimo EU norijo«, v ozadju se v črno-beli tehniki objemata predsednica komisije EU Ursula von der Leyen in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, mimo njiju letijo rakete in slogani: »vojno hujskaštvo«, »korona kaos«, »eko komunizem«, »azilna kriza«. »Evropa je projekt miru, Avstrijci pa smo glasovali za vsakogar, za vsako stranko, ki je napadala EU. Avstrijci smo glasovali za vojno,« je razočarano ugotovil eden od komentatorjev avstrijskega tednika Falter, zgrožen nad zgodovinsko zmago te skrajno desne stranke FPÖ. Njeni predstavniki so se namreč v zadnjem letu spremenili v nekakšne mirovnike, še nedavno pa so bili veliki navdušenci nad vojaško močjo in suverenostjo Vladimirja Putina in so se mu hodili klanjat. Sedaj pa za gospodarske posledice vojne v Ukrajini, kot je inflacija ali energetska draginja, krivijo priročno žrtev – Ukrajince. Kar je pravzaprav tudi argument Putina pri njegovih verbalnih napadih na EU.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Politika
Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije, je ta teden končno zaslišala nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja. Pod njegovim vodstvom je urad leta 2021 na podlagi anonimnih prijav začel s pregledovanjem množice precej zasebnih podatkov, ki so razvidni iz bančnih računov. Podatke je Žugelj od bank zahteval celo na USB ključkih in ne po zavarovani povezavi. Na uradu, kjer so za ta namen zaposlili večinoma neizkušen novi kader, člane SDS, so oblikovali celo posebno skupino, ki se je s tem ukvarjala.
-
7. 6. 2024 | Mladina 23 | Politika
Obstajata dve razlagi medčloveških odnosov. Ena je optimistična, druga je pesimistična. Sledimo jima lahko v filozofiji in teoriji o tem, kako naj bi se človeški rod politično organiziral. Najbolj priljubljena in razširjena je pesimistična razlaga, ta pravi, da človek na koncu razume le prisilo in da so pomembni zgolj interesi. Teorija, ki ustreza tej razlagi na ravni odnosov med državami, se imenuje realizem. Države živijo v kaosu, pravi ta razlaga, v njih ni nobenih pravil, nobene vrhovne avtoritete in te razmere ustrezajo nekakšnemu naravnemu, primordialnemu človekovemu stanju. Kakšen je človek v tem stanju brez policije ali države? Angleški filozof Thomas Hobbes je rekel: Homo homini lupus ali: Človek človeku volk. Tako so si Angleži nekoč predstavljali barbare. Napredek in civilizacija, so dodali, prideta šele s policijsko prisilo, vojsko in vsemi drugimi institucijami.
-
7. 6. 2024 | Mladina 23 | Politika
Koliko evropskih poslancev bi dobil kdo?
Na grafu je predstavljena ocena, koliko evropskih poslancev bi na volitvah v tem trenutku dobila posamezna evropska politična skupina. Graf je izdelan na podlagi raziskav javnega mnenja v posamezni državi, iz teh izsledkov nato na portalu Politico izračunajo število poslancev. Ocena je seveda približna in ni odvisna le od javnega mnenja, ampak tudi od spreminjajočega se članstva posameznih nacionalnih političnih strank v evropskih političnih skupinah, za povrhu pa ne tako redko politične skupine v Bruslju nekatere poslance tudi izključijo ali pa pridobijo nove. Iz grafa je razvidno, da je v EU največja politična skupina Evropska ljudska stranka EPP (svetlo modra), sledijo ji socialisti (S & D). Rumena barva predstavlja liberalce (Renew), zelena pa Evropske zelene. Poleg teh treh »koalicijskih« političnih skupin črna barva predstavlja skrajno desno skupino Identiteta (ID), temno modra pa manj skrajno desno skupino Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), katere člani so predvsem poslanci poljske stranke Zakon in pravičnost. Temno rdeča barva na drugi strani političnega pola predstavlja skupino Evropska levica, katere članica je tudi slovenska Levica. Drugi poslanci niso vključeni v skupine.
-
7. 6. 2024 | Mladina 23 | Politika
Samovoljni župan in Titova ulica
Oktobra 2011 je ustavno sodišče sprejelo presenetljiv sklep in z njim razveljavilo odlok, s katerim je ljubljanska občina novo ulico, ki se vije v okolici Stožic, poimenovala Titova. Večina ustavnih sodnikov se je strinjala s tezo, da ime Josipa Broza - Tita simbolizira totalitarni režim, zato naj bi bilo novo poimenovanje ulic njemu v čast in v spomin razumljeno kot podpora nekdanjemu režimu. Takšno pojmovanje zgodovine je rokohitrsko, a odločitve ustavnega sodišča se pač upoštevajo. Ljubljana je nato novo vpadnico preimenovala v Štajersko cesto. Ta odločitev ustavnega sodišča ne velja za stara poimenovanja cest in trgov, v Mariboru je tako še vedno Titova cesta, prav tako v Senovem in Slovenski Bistrici, v Velenju, Postojni in Kopru pa imajo Titov trg.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Politika
Vladimir Prebilič je dolgoletni župan Kočevja, diplomirani geograf in zgodovinar, doktor obramboslovja, bil je že kandidat za predsednika republike, bivši član SD, ustanovitelj županske stranke Gibanje za Slovenijo in odslej po političnem prepričanju prvi kandidat zelene stranke Vesna za evropskega poslanca. Zakaj bomo v Mladini pred EU-volitvami v intervjujih predstavili le Prebiliča? Stranka Vesna na tokratnih volitvah izstopa. Po javnomnenjskih raziskavah se ji obeta izvolitev vsaj enega od kandidatov. Stranka Vesna je tudi nekaj posebnega, je združenje trmastih ekologov, na čelu z nagrajencem za okoljski aktivizem Urošem Macerlom.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Politika
Spoštovani minister Klemen Boštjančič, spoštovana državna sekretarka Katja Božič, pri Mladini imamo še vedno redno zaposlene novinarje in urednike. Če bi po zgledu marsikatere druge medijske hiše ali v skladu s podjetniškimi usmeritvami naši novinarji in uredniki redno službo zamenjali za status samostojnega podjetnika, bi se naši osebni dohodki zvišali za kakšno tretjino. Z vidika delovnopravne zakonodaje bi bilo s tem vse po črki zakona. Vsak novinar bi potreboval svoj prenosni računalnik, ne službenega. Ob tem, se dobro zavedamo, bi bili deležni še številnih drugih podjetniških bonitet.
-
24. 5. 2024 | Mladina 21 | Politika
Prvega zdravnika, samostojnega podjetnika, smo v Sloveniji dobili jeseni 1991. To je bil travmatolog in kirurg Franc Koglot, ki ga starejše prebivalke in prebivalci poznajo kot znamenitega zdravnika jugoslovanske smučarske reprezentance. Za seboj ima res bogato kariero. Šestinpetdeset let dela v medicini, več kot 1000 operacij in kakšnih 40 tisoč pregledov. Koglot, ki je letos dopolnil 80 let, še vedno dela: prostovoljno v ambulanti svoje žene, fiziatrinje, pomaga z nasveti. Zakaj je postal zdravnik in podjetnik in kakšno je danes njegovo mnenje o privatizaciji zdravstva? Koglot pravi, da je medicina zanj najlepši poklic, in če bi lahko, bi operiral zastonj. Ni bil pravi podjetnik, nam je povedal, podjetje je ustanovil zaradi svetovanja: »Ves čas sem bil zaposlen v šempetrski bolnišnici in nikjer drugje se nisem ukvarjal s kirurgijo.« Denar zanj tudi nikoli ni bilo vodilo. Ko je zdravniško kariero začel, se spominja, naj bi bilo razmerje med plačo čistilke in zdravniško plačo 1 : 2, kar nikogar ni motilo. Svojim naslednikom, mladim zdravnikom, pa svetuje, naj jih nikar ne vodi pohlep.
-
24. 5. 2024 | Mladina 21 | Politika
Kot je razkril zadnji primer samostojnega podjetnika in hkrati tudi ustavnega sodnika Klemna Jakliča, dvoživkarstvo ni zgolj zdravniški fenomen. Po zadnjem poročilu finančne uprave smo imeli v Sloveniji konec leta 2022 skoraj 70 tisoč tako imenovanih popoldanskih s.p.-jev, torej podjetnikov, ki so hkrati tudi redno zaposleni. V vseh teh primerih lahko prihaja ali do mešanja med javnim in zasebnim ali do nelojalne konkurence, do zlorabe notranjih informacij ali do izkoriščanja položaja. Glede na področje dela naj bi pri tem izstopale strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, kjer je aktivnih 28,2 odstotka popoldanskih samostojnih podjetnikov, 9,1 odstotka teh podjetnikov dela v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, čemur sledijo zaposleni v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih.
