Borut Mekina
-
Borut Mekina | foto: Jože Baša
Andrej Trampuž je eden od v tujini najbolj prepoznavnih slovenskih zdravnikov. Kmalu po specializaciji v Ljubljani je 15 let delal v Švici, nato je bil tri leta zaposlen na kliniki Mayo v ZDA, zadnja leta pa vodi infekcijski oddelek v največji in najprestižnejši evropski bolnišnici Charité v Berlinu in svojo fundacijo Pro-Implant, prek katere svetuje drugim zdravnikom pri zapletih z implantati. Trampuž ob obiskih v Sloveniji pogosto opisuje svoje izkušnje z različnimi zdravstvenimi sistemi po svetu. Te so sedaj spet aktualne, saj naj bi slovenski poslanci konec tega meseca končno ukinili komercialno, dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zaradi česar pa se krepijo tudi nasprotne pobude. Tako je denimo minuli teden NSi v sodelovanju z zdravniško zbornico v parlamentarni postopek vložila »interventni« zakon, s katerim bi izenačili javne in zasebne izvajalce zdravstvenih storitev. Trampuž je prepričan, da je to napačna pot. Več
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Politika
Ali policija tudi v Sloveniji računalniško prepoznava vaše obraze?
Družbeni aktivist Domen Savič je prejšnji teden na blogu razkril, da slovenska policija že od leta 2014 uporablja tehnologijo za prepoznavanje obrazov. Za potrebe policije naj bi jo bilo tega leta razvilo celjsko podjetje Cent Si predvsem zaradi identifikacije fotorobotov, pri čemer naj bi policija program uporabljala na lastni evidenci fotografiranih oseb. Tudi nam so s policije odgovorili, da orodje, »ki ga imamo, uporabljamo kot pripomoček pri delu oziroma kot pripomoček pri kriminalističnih preiskavah, da na podlagi izdelanega fotorobota ali ustrezne sporne fotografije (fotografija storilca) v policijski Evidenci fotografiranih oseb poišče zadetke oziroma najbolj podobne obraze«. Več
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Družba
Monako je mestna državica na francoski rivieri, ki meri le dva kvadratna kilometra. Ima pa, vsaj na prvi pogled, velik problem. Na teh dveh kilometrih se gnete že 38 tisoč prebivalcev. Nobena druga država na svetu ni tako gosto poseljena in temu primerna je tudi cena. Cena kvadratnega metra stanovanja v Monaku je tudi najvišja na svetu, več kot 40 tisoč evrov. Sicer ima v povprečju Monako 300 dni sonca in lep razgled na Sredozemsko morje. Ampak to seveda ni razlog, zaradi katerega je Monako tako draga in priljubljena lokacija. Več
-
20. 12. 2019 | Mladina 51 | Politika
Prodaja Gorenja na Kitajsko ni nekaj, na kar bi bila država lahko ponosna
Kitajsko podjetje Hisense, ki je lani prevzelo Gorenje, je družba, za katero seveda stoji, jo podpira in spodbuja kitajska država. Natančneje, za njim stoji osemmilijonsko mesto Qingdao iz province Shangdong, ki ima v lasti največji, 40-odstotni delež družbe. Ko so v mestu leta 1969 podjetje ustanovili, se je to imenovalo »Qingdao, tovarna radiev številka dve« in je imelo trideset zaposlenih, ki so ročno sestavljali radijske naprave z imenom »Rdeča lanterna«. Poleg Hisensa je Kitajska v Shangdongu načrtno ustanovila še druga danes globalna kitajska podjetja, v katerih izdelujejo belo tehniko, kot sta Haier ali Aucma. Kar seveda vse priča o premišljeni, državni strategiji. Več
-
20. 12. 2019 | Mladina 51 | Politika
Celo predsednik vlade Marjan Šarec je v zadnjih mesecih, v času javne razprave o odpravljanju dodatka za delovno aktivnost, večkrat poudaril, da je v Sloveniji »ogromno« zlorab socialnih pravic. »Se vam zdi normalno, da nekdo, ki ima na računu v tujini več sto tisoč evrov, v Sloveniji dobi otroški dodatek, ker se mu v premoženje štejejo le obresti v višini 2000 evrov?« je Šarec septembra upravičeval reformo socialnih transferjev. »Zlorabe socialnih transferjev nam vzamejo kar nekaj denarja in z njim bi lahko zgradili kar nekaj domov za ostarele,« je navedel. Več
-
13. 12. 2019 | Mladina 50 | Politika
Slovenija je samostojna in suverena država. A to je veljalo le do trenutka, ko so ZDA od nje zahtevale, naj na podlagi prirejenih dokazov in s sprevrženo argumentacijo podpre napad na Irak. Tedaj je Slovenija »skočila«, pozabila na vse svoje proslave državnosti in velike besede in se brez razprave v parlamentu priključila koaliciji »voljnih« držav. Ta sramotni dogodek, katerega posledice čutimo skupaj s celotno Evropo še danes, se je zgodil leta 2003, ko se je naša država s podpisom tako imenovane vilenske izjave priključila skupini vzhodnoevropskih držav, ki so podprle ameriški napad na Irak, češ da ima ta orožje za množično uničevanje. Več
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Družba
Nemško-švicarska pisateljica Sibylle Berg (1962) slovi kot avtorica, ki zna zaobjeti duha časa. Prvič ji je to uspelo leta 1997 s knjigo Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha, ki smo jo zdaj dobili tudi v slovenskem prevodu. Zaradi njenega posebnega sloga knjige založniki sprva niso hoteli izdati, nazadnje pa je postala uspešnica. Označena je bila za glas nove, razočarane generacije. Po letu 1997 je Bergova napisala še 13 romanov in 25 dram, postala je profesorica dramaturgije, je redna kolumnistka pri nemškem tedniku Spiegel in začetnica različnih pobud. Njen zadnji roman nosi naslov GRM – Brainfuck. Spet je aktualen in spet na vrhu najrazličnejših lestvic. Ne po naključju. V njem opisuje svet, v katerem so bogati sloji skorajda zmagali v vojni proti revnim. V knjigi, ki jo je napisala po letih raziskovanja in intervjujev z izvedenci z različnih področij, opisuje brezupno, a povsem mogočo usodo angleškega mesta Rochdale, kjer ima oblast popoln nadzor nad ljudstvom. Rochdale bi bil lahko naša prihodnost, svari Bergova. Več
-
29. 11. 2019 | Mladina 48 | Politika
Ko so se na začetku tega leta v Knovsu, parlamentarni komisiji za nadzor tajnih služb, odločili za preiskavo incidenta iz leta 2015, ko je hrvaška obveščevalna služba posnela pogovor med zaposleno na MZZ Simono Drenik in arbitrom Jernejem Sekolcem, je nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk opozoril, da bi bilo dobro, če bi v Sloveniji izhajali »iz osnovnih dejstev in ne bi dovolili, da ta zgodba o prisluškovanju postane neko veliko vprašanje, ker si Hrvaška želi prav to. To so značilni balkanski triki, ki jim Slovenija ne sme nasedati.« Več
-
29. 11. 2019 | Mladina 48 | Politika
Šmarca je majhno, obcestno naselje v Kamniku. V krajevni skupnosti živi okoli 1500 občanov. Vas ima cerkev, športno društvo in seveda tudi prostovoljno gasilsko društvo. Med občani Šmarce je dandanes najbolj znan predsednik vlade Marjan Šarec, med gospodarskimi družbami, ki imajo v Šmarci svoje mesto, pa je najpomembnejša Menina. Menina je podjetje svetovnega slovesa, v katerem izdelujejo krste. V francosko-italijanskem, ameriškem, avstrijskem ali nemškem dizajnu jih prodajajo po vsej Evropi. Kakšen poznavalec lokalnih razmer bi si celo upal reči, da prenekateri starši iz Šmarce pomislijo, da bi bilo zaradi bližine tovarne Menina morda dobro, če bi imel sin lesarsko izobrazbo. Več
-
22. 11. 2019 | Mladina 47 | Politika
SDS z »napako« na jumbo plakatih: Kučan s »4779 evri prvorazredne pokojnine«
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, hčerinska organizacija SDS, je na več mestih po državi nalepilo jumbo plakate, na katerih nekdanjemu predsedniku države Milanu Kučanu očita skoraj pet tisoč evrov pokojnine. »Vsi smo zaslužni za osamosvojitev,« piše na plakatih, »4779 evrov prvorazredne pokojnine pa ima samo Milan Kučan.« Več
-
Borut Mekina | foto: Borut Krajnc
15. 11. 2019 | Mladina 46 | Politika
Naj naše največje energetsko podjetje še naprej stavi na nafto ali naj preklopi na biodizel?
Peter Novak, dolgoletni profesor na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, je eden največjih strokovnjakov za energetiko pri nas. Na vprašanje, kakšna bi morala biti vloga Petrola v Sloveniji, odgovarja jedrnato: »Kot največja slovenska energetska družba bi moral voditi tranzicijo k nizkoogljični družbi. Dolgoročno bi moral doma razvijati tehnologije, ki bi omogočale energijsko neodvisnost.« O tem, da je zelena barva barva prihodnosti, sicer ni dvoma. Tudi evropska komisija na tem področju napoveduje velike nove spodbude, ki jih že doslej Slovenija ni zmogla izkoriščati. Se pa zaplete pri podrobnostih, kako to prihodnost doseči. Zdaj že bivša uprava Petrola z menedžerjem leta Tomažem Berločnikom na čelu si je zeleno prihodnost predstavljala v obliki nove eko poslovne stavbe, posejane z rastlinjem in drevesi, na drugi strani pa z veliko širitvijo mreže bencinskih servisov na območju bivše Jugoslavije. A tudi Novak meni, da je to napaka. Več
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Politika
Na avstrijskem Koroškem, v oddelku številka 11 tamkajšnje deželne vlade Natascha Wagner opravlja poklic, kakršnega v Sloveniji ne poznamo. Ne zgolj, da ga ne poznamo, marsikdo v Sloveniji bi verjetno celo rekel, da je poklic, ki ga opravlja Natascha Wagner, neprimeren, neustaven in v nasprotju z direktivami EU o svobodni gospodarski pobudi. Natascha Wagner je namreč v deželni vladi na avstrijskem Koroškem pristojna za odobravanje državnih posojil. Opravlja poklic, ki tam obstaja že več kot 50 let – nam je zaupala. Če bi živeli na avstrijskem Koroškem in bi hoteli rešiti stanovanjsko vprašanje, ne bi šli v banko, ampak najprej k Nataschi Wagner. In čeprav je kaj takšnega v Sloveniji nepredstavljivo, je to na Koroškem povsem normalna, vsakodnevna praksa. Wagnerjeva v avstrijski deželi, kjer živi pol milijona duš, na leto odobri približno 2000 državnih posojil, namenjenih novogradnji ali prenovi stanovanja. So leta, ko na Koroškem večina novih hiš zraste z državnimi posojili. Več
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Politika
Arbitražno sodišče v Švici je dokončno presodilo, da mora Telekom Slovenije grškemu podjetju Antenna plačati 17,6 milijona evrov, zamudne obresti in stroške postopka, skupaj približno 23 milijonov evrov, za 34-odstotni delež v podjetju, ki je izdajatelj televizijskega programa Planet TV. Več
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
30. 10. 2019 | Mladina 44 | Politika
Zdravko Počivalšek, gospodarski minister: Delamo v smeri, da bi ustanovili novo družbo, novo Adrio
Doma ima kmetijo, deset hektarjev zemlje, tri hektarje gozda, sedem hektarjev travnika, dve kobili in telici, dva traktorja in dve kosilnici. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je prizemljen minister, kar je kvaliteta, ki je v zadnjem času v slovenski politiki v modi, in kar je bil verjetno tudi razlog, zaradi katerega je septembra postal predsednik stranke SMC. SMC v javnomnenjskih anketah sicer ne kaže najbolje, ima pa sedaj s Počivalškom gotovo boljše možnosti, da si popravi rejtinge. Na vsaj dveh področjih bo lahko Počivalšek v prihodnosti dokazal svoje sposobnosti. Eno področje je področje slovenskega letalstva, ki je s stečajem Adrie pristalo na dnu. Drug projekt pa je rešitev slovenske živilskopredelovalne industrije, ki je postala ujetnica usode prodanega Mercatorja. To pa sta bili tudi dve glavni temi, o katerih smo z ministrom želeli govoriti. Več
-
25. 10. 2019 | Mladina 43 | Družba
Načeloma ni nič narobe, če zdravnikov sin postane zdravnik, odvetnikov sin pa odvetnik. Drugače je v politiki, kjer v naših krajih po propadu avstro-ogrske monarhije oblast ni več dedna in tako ni več mogoče, da bi sin predsednika države neposredno postal predsednik države. Ravno tako kot ni več sprejemljivo, če politikov sin postane politik, še posebej, če mu politično pot tlakujejo starši – namesto da njegove voditeljske kvalitete prepozna demos. Več
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
25. 10. 2019 | Mladina 43 | Družba
Tomaž Mastnak, osamosvojitelj in sociolog: Če bi demokracija delovala, bi omejila moč velekapitala
Tomaž Mastnak (1953) je vedno znal najti nevralgično točko oblasti. V sedemdesetih je bil obsojen zaradi kritičnih zapisov o cerkvi pod komunizmom, v osemdesetih je zaradi njega oblast zaplenila revijo, ki jo držite v rokah, kritičen je ostal tudi ob osamosvojitvi in potem do hitenja v Evropo, ki jo je primerjal z evtanazijo. Akademsko se je največji del kariere ukvarjal z zgodovino politične in družbene misli. Recimo z razmerjem med Evropo in islamom, v zadnjem času pa z razmerjem med liberalizmom in fašizmom. Temu nadaljevanju bo posvečena tudi njegova nova knjiga, ki je tik pred izidom, z naslovom Črna internacionala. Mastnak je bil do nedavnega znanstveni svetnik na Filozofskem institutu Znanstvenoraziskovalnega centra (ali ZRC) SAZU, živel pa je v ZDA, kjer je raziskoval ali predaval na vrsti ameriških univerz, vse do Princetona, kjer sedaj končuje kariero. Z njim smo se pogovarjali o aktualnih dogodkih, od brexita, Trumpa do vojne v Siriji, ki danes zaznamujejo Evropo. Več
-
25. 10. 2019 | Mladina 43 | Politika
Nacionalni interes seveda obstaja. Tudi v zvezi s Hrvaško. Slovenska politična elita bi ta interes lahko zavarovala takrat, ko je de facto hrvaški državi – recimo njenim pokojninskim skladom – prodala slovensko živilskopredelovalno industrijo, Žito in Drogo ter seveda trgovino, Mercator. S tem je ogrozila dolgoročno samooskrbo Slovenije s hrano in vzela velik kos obetov za prihodnost vsem, ki živijo od kmetijstva, hrvaškim predelovalcem hrane pa v Sloveniji zagotovila konkurenčno prednost. Ampak ne. Gostilniške razprave je veliko lažje zanetiti – in pridobiti srca ljudi na svojo stran –, če Hrvaško blokiramo pri vstopu v schengensko območje. Ker je to, betonski blok na meji, veliko oprijemljivejša zadeva. Več
-
21. 10. 2019 | Politika
Razkritje tajnega podatka – to je tudi identiteta zaposlenih v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) – je kaznivo dejanje, če seveda takšno razkritje ni v javnem interesu. Zaradi razkritja identitete njihove zaposlene Nataše Hribar in zaradi izdaje tajnih podatkov je zato minuli teden Sova vložila ovadbe. Kot je povedal njihov direktor Rajko Kozmelj tudi v ta teden objavljenem intervjuju v Mladini, so na agenciji »v zadnjih dneh na agenciji zbrali vse dokaze, ki smo jih lahko, in smo zoper znane in neznane osebe tudi vložili kazensko ovadbo.« Več
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Politika
Rajko Kozmelj je večji del svoje kariere preživel kot strokovnjak za pregon organiziranega kriminala, služboval je v številnih mednarodnih organizacijah, dokler ni bil lani imenovan za direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). Ta se je sedaj znašla v središču nove politične afere. Opozicija predsedniku vlade očita, da je v Sovi priskrbel službo svoji znanki, Kozmelj pa v pričujočem intervjuju za obveščevalca precej neposredno opisuje svoj pogled na ozadje. Ta pa je, če povzamemo, da je Sova trn v peti stranki SDS zaradi njenih povezav s skrajno desnimi in v tujini prepovedanimi političnimi skupinami. Ključno vprašanje naj bi tako bilo: Ali je Sovi treba dati dodatna pooblastila? Več
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Politika
Trend, ki je tudi v Evropski uniji vse bolj moderen, je enakost spolov. Evropsko komisijo tokrat prvič v zgodovini vodi ženska, Ursula von der Leyen, ki si je za enega glavnih ciljev vladavine zastavila spolno uravnoteženost. Komisija, ki jo bomo kmalu dobili, naj bi bila najbolj ženska doslej. In to na podlagi dobrega argumenta: »Ženske predstavljamo polovico populacije. In hočemo imeti ustrezen delež,« je dejala na svoji predstavitvi v EU parlamentu julija letos. Več
-
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Politika
Domišljijo na desnici je ta mesec razplamtel primer N. H., v rumenih medijih predstavljene kot »Lepe N.«, domnevne ljubice Marjana Šarca, ki naj bi ji v slepi zaljubljenosti že večkrat uredil službo, zdaj celo v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (SOVA). A ta slovenska afera »Monica Lewinsky« prej razkriva izgubljeni kompas največje opozicijske stranke in ljubezenske težave njihovih politikov kot pa »grobo zlorabo oblasti«. Več
-
11. 10. 2019 | Politika
Glosa: Rekonstrukcija Šarčeve ljubezenske afere
Dan se je že prevešal v noč, na Kolodvorski je napetost pred snemanjem nove oddaje Hri-Bar naraščala, mafijski šef Don Corleone je bil na svojem položaju, v studio so vstopile nalašč za ta trenutek izbrane lepotice v večerni toaleti. Med njimi je počasi proti baru hodila tudi N.H. Njena svetla pričeska je valovala v enakomernem gibanju in jasno je, da nog ni skrivala. Več
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Politika
Janez Kocijančič, nekdanji direktor Adrie: Ne drži, da je tujec vedno boljši lastnik od domačega
Janez Kocijančič (1941) je v poosamosvojitvenem obdobju v javnosti znan predvsem kot športni funkcionar, kot dolgoletni predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in še prej, v sedemdesetih, v času največjih uspehov slovenskih smučarjev, kot predsednik Smučarske zveze Slovenije. Pred tem pa je svojo gospodarsko kariero posvetil Adrii Airways, ki jo je vodil 11 let, od leta 1982 do 1993. Vrhunec politične kariere je dosegel že leta 1973, ko je bil minister v vladi Staneta Kavčiča. V poosamosvojitvenem obdobju je vodil Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD), do leta 1997, ko ga je na položaju nadomestil Borut Pahor. Danes je svetovalec v pokoju, na vrhu ene od stolpnic TR3 v Ljubljani. Več
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
4. 10. 2019 | Mladina 40 | Politika
Brane Golubović: Slovenija bo dosegla napredek pri razvoju šele, ko bosta vlado vodili dve stranki
Brane Golubović (1969) je predsednik poslanske skupine LMŠ ter koordinator koalicijskih strank in Levice v parlamentu. V preteklosti je bil član več liberalnih strank. Kariero je začel v LDS, katere član je bil več kot 20 let in kjer je, kot pravi, predstavljal njihovo »levo krilo«, ki se je med drugim zavzemalo tudi za demilitarizacijo Slovenije. Leta 2011 je prestopil k Pozitivni Sloveniji in bil prvič izvoljen za poslanca, nato pa je, po razpadu stranke, neuspešno kandidiral za Zavezništvo Alenke Bratušek. Ker ni bil izvoljen, pravi, se je iz politike umaknil in se zaposlil v domači občini Kamnik, kjer pa ni ostal dolgo uradnik, saj je kmalu spoznal župana Marjana Šarca. Kot član najožje skupine svetovalcev mu je nato pomagal pri predsedniških in državnozborskih volitvah in se tako vrnil na politično prizorišče. Več
-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Politika
Kaj so naredili v Estoniji, ko je bankrotiral nacionalni letalski prevoznik? Odgovor je: Še isti dan so ustanovili novega. V zadnjem desetletju je seveda propadlo ali bankrotiralo več nacionalnih letalskih prevoznikov. Leta 2012 je bankrotiral madžarski Malev, svojega nacionalnega prevoznika sta leta 2008 izgubili Avstrija in Švica – Austrian Airlines in Swiss sta danes v lasti nemške Lufthanse – a primer, ki bi lahko bil res poučen za slovenske politike ali celo državnike, je propad Estonian Air. Švica in Avstrija sta namreč veliki državi, kjer je letalski trg ogromen, Estonija z 1,3 milijona prebivalcev pa je za letalske gigante podobno nezanimiva kot Slovenija. In za povrh vsega se Estonija ubada s podobnimi razvojnimi težavami kot naša država. Več
-
20. 9. 2019 | Mladina 38 | Politika
Minuli teden se je v središču Berlina zgodila huda prometna nesreča. Objestni voznik je divjal po ulicah mesta, izgubil nadzor nad vozilom, podrl drog javne razsvetljave in ubil štiri pešce. Avto, s katerim je voznik po mestu izživljal svoje strasti, je bil prav posebne vrste. To je bil porsche macan, skoraj dvotonski prestižni športni terenec, SUV – sports utility vehicle, z 252 konjskimi močmi, katerega cena se začne pri 50 tisoč evrih. Poleg tega da je bila javnost v Nemčiji ogorčena nad tragedijo, je ta sprožila tudi javno debato o nemški dvojni morali. Ekološka ozaveščenost je v Nemčiji tradicionalno visoka, njihove zelene stranke doživljajo preporod. Čeprav je uporaba koles v vzponu, tako tudi javnega prevoza in uporaba električnih avtomobilov, ki postajajo vse bolj ekološko učinkoviti, pa so avtomobili v zadnjih letih v povprečju postali vse večji in močnejši. Povprečni izpusti CO2 v prometu tako kljub vsemu trudu ostajajo praktično nespremenjeni. Več
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Politika
Le redkokdo izmed prebivalcev Slovenije je do minulega tedna, ko je izbruhnila nova afera z vladnim kadrovanjem in v katero se je tokrat zapletla infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, slišal za kratico »Sodo«. Vemo, da obstaja Elektro Maribor in Elektro Ljubljana, ali pa ELES, ampak kaj, zaboga, je Sodo? V člankih in televizijskih prispevkih, ki so jih mediji, kot se spodobi za aferaško dvigovanje temperature, z vedno novimi in novimi podrobnostmi objavljali kot po tekočem traku, je pojasnilo te kratice, če sploh, sledilo povsem na koncu. Češ, Sodo je »sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, domnevno odgovoren za državno distribucijsko omrežje, ki letno obrne nekaj sto milijonov evrov«. Kar pa žal ne pove veliko. Kajti odgovor na to vprašanje je nemara bistven za razumevanje celotne peripetije. Več
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Politika
Dodatek za delovno aktivnost smo v Sloveniji uvedli leta 2011 zaradi gospodarske krize. Denarna socialna pomoč je bila tedaj nizka – znašala je 230 evrov –, z dodatkom za delovno aktivnost pa je država tedaj izboljšala položaj socialno ogroženih, večinoma enostarševskih družin in med njimi večinoma mater samohranilk. Do tega dodatka so bili upravičeni zaposleni in osebe, ki opravljajo dejavnost in imajo nižji prihodek od denarne socialne pomoči. Višina dodatka je tako odvisna od opravljenih ur: za aktivne od 60 do 128 ur na mesec je 102 evra, za več kot 128 ur pa 200 evrov. Več
-
6. 9. 2019 | Mladina 36 | Politika
Za zdravje gre! Bo Šarec premier za vse ali le za peščico?
Skoraj vsak prebivalec Slovenije ima sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Vseeno je, pri kateri zdravstveni zavarovalnici. Prav nobene razlike v kakovosti storitev ne čutimo, če 35 evrov plačujemo Vzajemni, Adriaticu Slovenici ali Triglavu. A če pogledamo v letna poročila omenjenih treh zavarovalnic, lahko ugotovimo, da so te leta 2018 za trženje zavarovanj potrošile kar 11,7 milijona evrov. Boj za stranke, za plačilo reklam ali nagrad akviziterjem je Adriatic Slovenico lani stal 1,1 milijona evrov. V Triglavu so temu namenili 3,7 milijona evrov. V Vzajemni pa so za prepričevanje zavarovancev, da so oni najboljši, porabili vrtoglavih 6,9 milijona evrov. To je naš denar, ki smo ga mi plačali za to, da bi pristal v slovenskih bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Namesto tega pa je bil porabljen za pogon nekakšnega kvazi-trga. Več
-
30. 8. 2019 | Mladina 35 | Politika
Se bo Slovenija na prihajajočo krizo spet odzvala zmedeno?
Ko gre Nemčiji dobro, je Slovenija zgodba o uspehu. Ko pa Nemčija kihne, Slovenija hudo zboli – to že ponarodelo reklo smo si po zadnji krizi zelo dobro zapomnili. Nemčija je seveda najpomembnejša slovenska zunanjetrgovinska partnerica, ki od nas odkupi kar petino vseh izvoznih artiklov, daleč največ od vseh držav. A ta slovenski izvoz v Nemčijo ni enak recimo slovenskemu izvozu Krke v Rusijo. Je izvoz posebne vrste, kot pojasnjuje ekonomist Jože P. Damijan: »Ključen problem je, da je večina teh izdelkov sestavnih delov, ki so narejeni po naročilu za nemško avtomobilsko ali elektroindustrijo. Končnih izdelkov, kot so recimo avtomobili iz Revoza ali električni aparati iz Gorenja, je malo. In ker teh sestavnih delov, denimo iz Kolektorja, Hidrie, Saturnusa, ni mogoče preusmeriti drugam, saj so narejeni za vgradnjo v nemške končne izdelke, smo od Nemčije precej odvisni. Če nemška avtomobilska industrija peša, to pomeni upad naročil za naša podjetja, ki tega izpada specifičnih sestavnih delov ne morejo nadomestiti z izvozom drugam,« razlaga. Več
