Bernard Nežmah
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Pamflet
V torek so se pred parlamentom zgodile prve množične demonstracije proti aktualni vladi zaradi zakona, ki predvideva za istospolne pare možnost posvojitev otrok. V dežju se je zbrala številna množica, ki je napolnila Trg republike. A velika teve hiša POP TV o tem ni poročala, naslednji dan o protestu nista pisala niti časnika Delo in Dnevnik. Javni servis RTV SLO se je zadeve lotil s posebno strategijo. Na spletni strani MMC je med mitingom objavil foto, na katerem je dober ducat protestnikov, medtem ko si lahko istočasno na spletni Novi 24 sledil neposrednemu prenosu, ki je kazal zares številčno množico. Še slabo uro po koncu demonstracij je na MMC-ju kraljevala podoba osamljene peščice sredi velikega trga. V osrednjem Dnevniku je poročilo o demonstracijah prišlo na konec programa, spet s posebnostjo: predvajali so 20 sekund govora vodje protestnikov Aleša Primca, za njim pa enako dolgo izjavo ministra Luke Mesca, ki ga na shodu sploh ni bilo!?? V filmskem posnetku demonstracij pa nacionalka ni pokazala pogleda na celotno množico, ampak le fokusirane prizore, iz katerih gledalec sploh ni dobil vtisa, kako velik protest se je vršil.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Marc Perelman: Barbarski šport
Knjiga je pisana enosmerno, avtorju je vse vnaprej jasno in tako bralcem niza zgolj argumente o malecioznosti vrhunskega športa, ne da bi vsaj skušal pobijati njegove afirmativne momente. Od športnih tekmovanj posebej obravnava predvsem nogometne, kolesarske in atletske spektakle, a še to paberkuje selektivno. Pisanje je kdaj tavtološko: Kitajska z režimom politične diktature je organizirala olimpijske igre z namenom samopromocije, toda šport tu ni gibalo politike, ampak le še eden izmed terenov totalitarnosti. Kdor ne čuti odpora do globalnih športnih manifestacij, knjigi ne bo sledil.
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Pamflet
Ob smrti britanske kraljice Elizabete sta se izkazali osrednji televizijski hiši. Teden dni sta poročali o vseh potankostih, ne le, kdo je prišel na pogreb, ampak tudi koga ni bilo, in celo to, da se papež zaradi zdravstvenih težav ni udeležil pogreba. Prve tretjine večernih poročil so bile preprosto poplavljene z dvorskimi rečmi. Še več, RTV SLO je v Dnevniku gledalcem razširila obzorje s podatki, da je pogrebno bogoslužje vodil dekan David Hoyle, da je med drugimi iz berila brala tudi premierka Liz Truss, da je imel pridigo nadškof Justin Welby, manjkal ni niti podatek, da je najvišji uradnik kraljevega gospodinjstva prelomil komorniško palico in jo položil na krsto. Nacionalka je ravnala kot srednjeveški hagiografi v opisovanju življenja svetnikov. Kot plačnik RTV prispevka globoko protestiram, da se je javni servis državljanov Slovenije spremenil v propagandno hišo kraljeve družine!
-
16. 9. 2022 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Ur. Dan Podjed in Katarina Polajnar Horvat: Nevidno življenje odpadkov
Zbornik razprav, ki postavi smetenje kot obliko uničevanja planeta. Združuje dva pristopa: spoznavni in svetovalni, ki pa dominira. Jezikovna študija je denimo simpatična z evokacijo besed, kot so izmečki, nesnaga, svinjarija, nečistoča et simile, vendar se ukvarja le s poljem vidnega in skozi meščansko ideologijo, tako da opusti poskus aplikacije terminov na zrak in vodo; pomislimo le na paradoks, ko nekdo z močnimi kemikalijami kreira aseptično stanovanje in rakotvorna čistila meče v smetnjake in odtoke. Geografska posebej omeni Kornate in turizem, ki je največji dejavnik poplave plastike v morju. Antropološke pa denimo ugotavljajo, da je v Ljubljani okoljsko ozaveščena petina, a še ta večinoma na deklarativni ravni. Od tod stopi v polje metod, kako povečati udejanjeno okoljsko ozaveščenost in odgovornost. Recimo s smetnjakom, ki se pogovarja z odlagalci odpadkov in jim sporoča, koliko in kaj vse so vanj že zmetali, s čimer pritisne na njihovo slabo vest. Tu pa iz antropologije prestopa v prevzgojo oziroma v preobrazbo posameznikov s sistemi spodbud in nagrad. Bolj pragmatično bi bilo sicer navesti primere komunalnih praks posameznih mest po svetu.
-
16. 9. 2022 | Mladina 37 | Pamflet
Pred tednom je Združenje publicistov pozvalo medije, naj nadaljujejo poročanje o spolnem nasilju nad ženskami v zadevi Fotopub, saj ocenjuje, da se o temi komajda poroča. Dejansko neverjetno, običajno se novinarji ukvarjajo z aferami v neskončnost, tokrat v osrednjih medijih le drobtinice in še te speljane na vzporedne aspekte. Hvala Bogu, da imamo javni medij, kot je RTV SLO. Voditelj Igor Bergant je izrekel ilustrativno oceno, ki leti na vodstvo nacionalke: »Če uničijo informativni program, ljudje ne bodo imeli več varnega pristanka, kamor lahko pridejo po dostopne in relevantne informacije. Zamislite si svet, v katerem se vse razlaga prek interneta, facebooka, ali – z vsem spoštovanjem – zasebnega tiska. Družba nujno potrebuje zanesljiv javni servis informacij.«
-
9. 9. 2022 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Gregor von Rezzori: Spomini antisemita
Deček avstrijsko-italijanskega rodu, ki je odraščal v Bukovini, na skrajnem robu habsburške monarhije, se je spominjal: »Večina drsalcev je bila žal Judov. Na mojo žalost je bilo med njimi veliko lepih punc, v katere sem se proti svoji volji zaljubljal do ušes.« Živel je v družbi, kjer so pokali štose: »Veš, kaj je smola? – Greš na lov, po poti pa srečaš Juda.« Roman torej razkriva predvsem duh časa dvajsetih in tridesetih let prejšnjega stoletja, ki je vel po romunskih in avstrijskih mestih, vsebina pa zadeva njegove ljubezenske zveze z Judinjami. Ko je iskal ženske čare, se je kot antisemit često zagledal prav v objekte prezira svojega kroga, zaradi česar ga je bilo sram pred svojimi. Tudi Judov ni imel za manjvredna bitja, nasprotno – imel je precej prijateljev med njimi. Njegov antisemitizem nikakor ni bil rasističen, zanj so bili to bolj ljudje z neke druge zvezde. Ko je torej na Dunaju po anschlussu leta 1938 doživel preganjanje Judov, je nacistično sistematično izničenje teh pri njem ugasnilo podedovani antisemitizem; zdaj so človeški odnosi prevladali nad stereotipi in ideologijami. Seveda ni postal antinacist, saj je bil vendar pobalin in dandy, ne pa junaški upornik.
-
9. 9. 2022 | Mladina 36 | Pamflet
Nedavni izstop Marte Kos iz predsedniške tekme sproža vprašanje o moči stranke Gibanje svobode. Ta hip je na vrhuncu moči: lahkotno sprejema zakone, menjava člane nadzornih svetov, celo direktor UKC Ljubljane, ki se je uprl pozivu ministra Danijela Bešiča Loredana, da naj odstopi, se je po dveh tednih sam umaknil. Visoka funkcionarka vladajoče stranke, ki je imela odločno podporo Roberta Goloba, je po visokih začetnih odstotkih podpore iz meseca v mesec vztrajno padala in izgubljala proti vodečima predsedniškima pretendentoma. Povsem drugače, kot je bilo na začetku leta s poletom Goloba, ki je brez programa čudežno povečeval svojo priljubljenost. Takrat je bil trade mark Gibanje svobode avtomatični katapult v popolno zmago s skoraj 40 odstotki, zdaj je njegovi izbranki kazalo pičlih 10 odstotkov. Jeseni prihajajo lokalne volitve, ki znajo prinesti še bolj uborni rezultat. Odločitev predsednika stranke, da v Ljubljani ne bodo imeli županskega kandidata, ker je aktualni odličen, je še dodatni znak defetizma, ki velikemu zmagovalcu napoveduje usodo strank Alenke Bratušek, Mira Cerarja, ml. in Marjana Šarca.
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Rafael Mihalič: Energetika za vsakogar in za vse ostale
Všečne ideje je preprosto premeril s številkami. Apokaliptični krik, da Grenlandija zaradi globalnega segrevanja izgubi 100 milijard ton ledu na leto, je ocenil z njenim volumnom ter postavil, da bi potrebovali 12.500 let, da se stali polovica. Tirado, da fosilna goriva drastično povečujejo CO2 v atmosferi, odplakne preprost izračun celotnega volumna atmosfere, ki pokaže, da CO2 v njej na merilu dvosobnega stanovanja pomeni dve kapljici. Navdušenje nad baterijami odpihne izračun, da za izdelavo baterije, ki hrani energijo enega sodčka nafte, porabimo 100 naftnih sodčkov. Če hoče človeštvo ohraniti dosedanjo ponudbo energije, potem ne more staviti na dominacijo solarne in vetrne, zakaj tudi v dnevih, ko ni sonca in ne piha, energetski sistem potrebuje sočasno stabilni vir energije, saj po fizikalnih zakonih elektrike ne moreš skladiščiti kot običajne produkte. Ali nesmisel biodizla: če bi na Slovenskem vse njive zasadili z oljno ogrščico, bi pridobili sedmino potrebne nafte in ostali brez hrane. In sploh fama o sončni elektriki: solarni kotlovnik na strehi je bistveno bolj donosen od sončnih celic.
-
26. 8. 2022 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Ta ameriški filozof je v prvi polovici 19. stoletja za dve leti zapustil mestno civilizacijo in si postavil kočo sredi divjine. Cognetti je njegov čas skrčil na četrtino in tudi ni bival kot eremit. Toda postavil je antipod hribovskemu turizmu, ki pritegne meščana, da odide iz betonske džungle v lično hišico, kjer ima ves luksuz bivanja in high tech ter dnevno zre na planine in pohaja po njih, zvečer pa pošilja fotke po družabnih omrežjih. Zaživel je namreč kot gorjan v skromnem bivališču brez tople vode, plina in elektrike. Od tod se potika po brezpotjih, išče jezero, ki ga ni, spi med potmi v spalki v polpodrtih lopah, običajno lačen, vseskozi utrujen in izčrpan, za posladek si speče žaltave pistacije, ki jih je nekoč nekdo pozabil v šupi. Živi kot divjak. Odkriva samoto: ni ga bolj družabnega bitja, kot je samota, sicer pa – človek, ki misli, je vedno sam. Osama kot terapija duha – če smo v družbi, smo kmalu izčrpani. Čeravno običajno sam, zahaja v družbo gorjanov. Ta je posebna, saj ne potrkaš na vrata in ne začneš klepeta ob ponujenem šnopsu. Divji gorjan zre hribolazce kot mimobežnike, z njimi se ne bo ukvarjal, bo kratko odrezav in ignoranten. Kako pristopa avtor, divji deček? Pritegne jih s samobitnostjo, se jim ponudi v pomoč pri delu. Gorjan je posebno bitje: nima družine in ne hiše, ne voli, prek spleta je nedosegljiv, ne potrebuje denarja za hrano in pijačo, nima televizorja in avta. Njegov pastir je anarhist, ki je v nekem hipu spoznal, da mu manjka besed, in je zato začel brati Sartra in eksistencializem. Koliko meščanov pomisli, da bi razširili svoj besedni zaklad, ki je besedišče, pobrano s spleta in iz kramljanj? Koliko jih obrne načelo dnevnega ugodja in opiše potikanje: opijanil sem se s soncem, naporom in vetrom?
-
19. 8. 2022 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Osnovni žanr je kriminalka, postavljena v sodobni Beograd, ozadje pa zakrita nedavna srbska zgodovina. Poligon je sojenje, ki določi glavne akterje: advokata, politika, tožilko, sodnika, kriminalista, novinarko, klošarja, plesalko, osebnega stražarja, advokatskega pripravnika, vdovo in detektiva, ki so upodabljani kot psihološki portretiranci. Sočasno ob ljubezensko-morilskih skandiranjih izstopata razkrivanje sistemske korupcije in vloga medializacije sodnih procesov. Tema, ki je na Slovenskem celo literarni tabu – smo kdaj naleteli na roman o podkupljenem predsedniku sodišča in od kriminalcev plačanih tožilcih?
-
12. 8. 2022 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Trije ducati javnih spomenikov iz časa Franca Jožefa, Karađorđevićev in prvi partijski iz poletja 1945 običajno prinesejo togo faktografijo, umetnostni zgodovinar Globočnik pa jih je spremenil v napeto branje, v katerem zgodbe vratolomno preobračajo svoje tokove. Ko so za Prešernov spomenik v Kranju 1852 rodoljubi zbrali lepo vsoto goldinarjev, je nekdo protestiral, da medtem njegovi otroci umirajo od lakote, in so del vsote primaknili deci. Za misijonarja Knobleharja so sklenili, da iz Neaplja pripeljejo njegovo truplo in mu postavijo velik spomenik, a so ga v mnoštvu idej postavili v Kartumu, na domačiji spominsko ploščo (1867), večino denarja pa dali za misijone, za pisca njegovega življenjepisa in za skupino, ki je obiskala in odprla grob. Odkritje spomenika Anastaziju Grünu (1886) je ljubljanski župan hotel prepovedati, potem so stari Slovenci divje demonstrirali in v slabem letu nanj izvršili 27 atentatov z barvami in jajci. Slava cesarju Francu Jožefu (1908) bi morala biti samoumevna, a vmes se je pripetilo, da je podjetje z marmorjem bankrotiralo in trije advokati so marmornatega cesarja reševali iz stečajne mase; ko so ga desetletja kasneje zamenjali z Miklošičem, je arhitekt protestiral, ker ga niso vprašali za privolitev. Slomškov kip v Mariboru (1878) je doživel prepoved svečanosti, še prej je organizacijski odbor prosil Bleiweisa za posrednika pri nižanju cene kiparja, ki je bil izbran pod pogojem, da kip spremeni, da bo bolj podoben Slomškovemu portretu.
-
5. 8. 2022 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Malcolm Gladwell: Pogovarjanje z neznanci
Torej priročnik o smereh pogovorov z ljudmi, na katere trčimo prvič? Stare vzgoje so predpostavljale nevarnost in so zato mladim polagale na dušo – ne pogovarjaj se z neznanimi, ki te ogovorijo na ulici. Enako Gladwell opisuje tragične primere, ki jih je porodila napačna komunikacija z nepoznanimi. Na začetku je presoja – kako oceniti neznančev značaj? Nekaj, kar se sliši enostavno, zgledi hitro ovržejo. Tu avtor opusti slehernike in pobira zglede velikih likov. Britanskega premiera Chamberlaina, ki se je sestal z nemškim kanclerjem Hitlerjem in ga zgodovinsko usodno napačno ocenil. Ne, to ni bila izjema, tudi CIA je zgrešeno presodila svoje agente na Castrovi Kubi. Podobno je bilo pri zloglasnem finančnem prevarantu Madoffu, številnih žrtvah posilstev na zabavah v ameriških kampusih, ubitih aretirancih pri policijskih intervencijah etc. Seveda ni dileme, kdo so tu negativci, a pisec naredi korak naprej: ali bi se žrtev lahko izmaknila katastrofi? Njegova finalna poanta je logična – ker se ne znamo pogovarjati z neznanci, nazadnje obsojamo neznanca, kadar gre kaj narobe. Toda čemu potem knjiga? Mar bralcu razkriva veščine varne distance pri srečevanju z nepoznanimi?
-
29. 7. 2022 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Civilizacija: zgodovina sveta v 1000 predmetih
Zasnutek je vratolomen, saj namesto zgodovine političnih režimov prinese predmete, ki so dominirali skozi čas. V starem Egiptu so imele denimo plemkinje lepotilne potrebščine, kot so lonček za črnilo za oči, posoda za belo kremo, palička, kamenček za drobljenje, pa tudi kamena paleta, na kateri so drobile in mešale barvila. Ali koncept knjige torej poudarja, da je vse tu že pet tisoč let, da so razlike le v finesah? Nak, vsako obdobje prinaša drugačen set instrumentov, zaradi njih številčnosti pa zmanjka prostora za pojasnila, kako so bili uporabljani v vsakdanu, od kod so prišli, kateri sloji so jih uporabljali. Rezultat je zatorej podoben, kot če se laik znajde v velikem muzeju, kjer sledi predmetom ali v galeriji slikam, ne da bi poznal njihove smisle oziroma kontekste.
-
29. 7. 2022 | Mladina 30 | Pamflet
Če bi šteli ponavljanje sloganov, vodi v zadnjem obdobju odločno – politiko iz nacionalke. Nastal je za potrebe spremembe zakona o RTV, ki bi vladajoči koaliciji omogočil, da zamenja vodstvo nacionalke. Njegova posebnost pa je, da učinkuje na prvi pogled, potrebno ga je le ponavljati iz tedna v teden. Vsebina in premislek sta nepomembna, diskusije in javne razprave so odveč, vse je jasno, novi zakon je treba sprejeti na mah.
-
22. 7. 2022 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Boštjan Videmšek, Maja Videmšek, (foto) Matjaž Krivic: Zadnji dve: Najin in Fatu
Kratko biološko in etično vprašanje, ampak – kako iz tega narediti nekajstostransko knjigo? Videmšek & Videmšek sta utopijo predstavila kot izvedljivo prihodnost, obenem pa prinesla še kontekstualne vpetosti. Živalska vrsta, ki jo je v izumrtje pahnil divji lov, lahko preživi samo v azilu. Nacionalni park v Keniji na 100 kvadratnih kilometrih, ki je obdan z električno žico in ga varuje slaba stotina oboroženih rangerjev, je prvi pogoj projekta ob seveda drakonskih kaznih dosmrtnega zapora za divje lovce. A glavni problem ostaja – od kod dobiti očeta? Pri bližnjih vrstah nosorogov? Ne, še pred izumrtjem moških predstavnikov so v kriolaboratorijih zbrali spermo petih samcev in oocite 12 samic. Nekaj jokerjev je torej na voljo, tudi zamisel, da nova bitja donosijo črne nosoroginje. A ob tako pičlem materialu ni tvegati poskusov, ki bi izpraznili semensko-jajčno banko. Sočasno kajpak potekajo raziskave, pri katerih celo iz zamrznjenega kožnega tkiva drugih predstavnikov vrste ustvarijo matične celice, iz njih pa lahko ustvarijo nove oocite. V igri so milijoni, vloženi v razvoj znanosti, ki bi oživila funkcionalno izumrlo vrsto nosoroga. Je potreben le čas? Tu se zgodba dramatično zaplete: kaj bo nastalo iz mladička, ki bo na svetu sam, brez starševskih figur? Za socialni razvoj potrebuje Najin in Fatu, a njima so leta šteta.
-
22. 7. 2022 | Mladina 29 | Pamflet
Zrak in voda izpadla iz televizije
Čim je državni svet izglasoval veto na zakon o RTV, je državni zbor že za naslednji dan napovedal, da bo izvedel razpravo na matičnem odboru, potem pa istega dne ponovno glasovanje o zakonu. Ideja ustavne ureditve, kjer drugi zbor kdaj ustavi zakonski predlog, je signal parlamentarcem, naj še enkrat premislijo o zadevi, medtem ko ga vladajoča koalicija razume le kot športni spopad, v katerem morajo pač o istem dvakrat glasovati. Torej zakon, katerega smisel je naglica. Že pred tednom so v ponedeljek na posvet na hitro povabili nekaj medijskih proučevalcev in akterjev, tri dni za tem pa sprejeli isto dikcijo zakona, ki so jo imeli spisano že pred tem. Čemu je torej služila razprava v parlamentu? Nič od rečenega niso predlagatelji zakona vključili v zakonsko novelo, dogodek so rabili le za teater, za dokaz, da vladajo kot demokrati, saj oponentom pustijo govoriti.
-
15. 7. 2022 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Jordan B. Peterson: Zemljevidi pomena
Njegovih 12 pravil za življenje je biblija za konservativce, podobna uspešnica je tudi Onkraj reda; je torej eden najbolj popularnih intelektualcev dodal še tretjo nadgradnjo? Nak, to delo je izšlo leta 1999 in je bistveno drugačno od zadnjih dveh.
-
15. 7. 2022 | Mladina 28 | Pamflet
Običajno nas vodi prepričanje, da je to to, kar vidimo. Oziroma da se je zgodilo to, kar smo videli na ekranih.
-
8. 7. 2022 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Ahac – knjiga o Dušanu Pirjevcu
Pirjevčeva predavanja na primerjalni književnosti so bila osrednji intelektualni dogodek, na katerega so prihajale množice študentov, ki pri njem sploh niso bile vpisane, v klopeh so sedeli pomešani med študentarijo celo udbovci in si beležili disidentske misli. Slavist dr. Marjan Dolgan mi je pripovedoval, da jih je Pirjevec prepoznal in se na predavanju obrnil nanje tako, da se potem niso več pojavili. V čem je bil torej tako drugačen od sodobnikov, kakšne misli je razvijal, ki jih drugod ni bilo moč slišati?
-
8. 7. 2022 | Mladina 27 | Pamflet
Aktualna vlada je izjemno učinkovita pri odstavitvah članov nadzornih in drugih svetov vsemogočih institucij. Zadnjič so zamenjali vrhovne odbornike v ducatu slovenskih bolnišnic, praktično vsepovsod. In razlog? Minister Danijel Bešič Loredan je izpostavil, da so vse poslovale z izgubo. Če so povsod v rdečih številkah, potem to ni problem posameznih bolnišničnih vrhov, ampak preprosto dejstvo, da je zdravljenje državljanov stalo več, kot je znesel njihov budžet. V čem je torej njihova napaka? Da bi morali zavračati obolele, ker je država predvidela, da bo prebivalstvo bolj zdravo??? No, o tem ni bilo dialoga, pač pa so v naslednjem tednu zamenjali še nadzornike na Onkološkem inštitutu. Jasno, posloval je z izgubo? Nak, ta je beležil pozitivne rezultate. Na svoje načelo odstavitve zaradi minusov so v nekaj dnevih pozabili.
-
1. 7. 2022 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Adam Grant: Premisli še enkrat
Običajno se ljudje postavljajo, kaj vse vedo, avtor pa kot najboljšo lastnost izpostavi prav dvom, odprtost, da spremenimo poprejšnja prepričanja. Nič novega, Sokrat je pred poltretjim tisočletjem izzival z Vem, da nič ne vem. Kjer pa se ni bahal z lastno nevednostjo, ampak je zastavil pot miselni radovednosti, ki se je pripravljena spraševati o vseh svojih mnenjih. A Grant med bralci ne meri na filozofe in na začetku prinese nekaj odličnih primerov, ki ponazorijo, zakaj je bilo prelomno za uspeh to, da je posameznik v nekem hipu ustavil svoje delovanje, na novo premislil svoje početje in se zadeve lotil popolnoma drugače. Situacije torej, s katerimi se lahko slehernik identificira in prek njih pomisli, kje vse je bil sam ujet v stereotipne poglede. Avtor je, da bi knjigo še izboljšal, uporabil svoje izkušnje svetovalca Billu Gatesu, vladnim službam in drugim velikim korporacijam. Toda prav ta več mu odtuji bralca. Topike, kako prepričati necepilce o koristih cepljenja ali kako v multinacionalki ustvariti vzdušje, ki bo zaposlene spodbujalo k prostemu izražanju poslovnih sugestij, so kajpak podučne, a z njimi v zasebnem življenju nimaš kaj početi.
-
1. 7. 2022 | Mladina 26 | Pamflet
Besedovanja o vlogi nacionalke izpostavljajo njen izjemni položaj med množičnimi mediji, kjer da velja za poslednjo vez s civilno družbo, saj za razliko od drugih posebej skrbi za obveščenost javnosti. Ena izmed dominantnih slik prikazuje RTV SLO kot apriorni piedestal slovenskega novinarstva.
-
24. 6. 2022 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Čeravno velja za uničevalca, ga avtor predstavi skozi historične perspektive kemije, pirotehnologije in biotehnologije. Tu so kajpak veliki požari: ko so pogoreli Neronov Rim, Moskva med Napoleonovim pohodom in London 17. stoletja. Največji je sicer gorel nepretrgano skoraj pol leta v Kanadi – leta 1950 – in požgal 1,4 milijona hektarjev gozdov. Njegov tekmec se je širil po borovih gozdovih Sibirije leta 1915 in proizvedel dimni oblak v velikosti Zahodne Evrope. Torej največji apokaliptični jezdec na svetu?
-
24. 6. 2022 | Mladina 25 | Pamflet
Državni zbor je te dni razpravljal o razmerah na RTV Slovenija in pozval vodstvo nacionalke, da dosledno zagotavlja ustavno pravico do obveščenosti in da naj nemudoma preneha izvajati pritisk na uredniško neodvisnost. Čuden dogodek. Ustavna funkcija parlamentarcev je, da sprejemajo zakone, jasno da kdaj tudi oblikujejo smernice za nacionalno politiko. Da pa bi se postavili na mesto moralnega razsodnika v stavkovnem sporu državnega medija??? Formalno je sicer poslanska skupnost povezana z nacionalko prek članov programskega sveta, v katerega so izvolili svoje predstavnike. Parlamentarci nimajo neposrednega vpliva, ampak so ga v skladu z zakoni prestavili na programske svetnike, ki tvorijo obliko civilne družbe, ki je najvišji organ vodenja osrednje RTV hiše.
-
17. 6. 2022 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Franc Rode: Vse je dar – spomini
Opus je kardinalski – skoraj 700 strani na izbranem papirju in v žlahtnem jeziku. V domačih razmerah ga po obsegu in ostrini prekosi ljubljanski škof Anton Jeglič (1850–1937), katerega 30 let škofovskih dnevnikov v večjem formatu preseže 1100 strani, napisanih često z jedkim stilom, v katerem lahkotno s škofovsko ironijo obračunava s svojimi in z liberalci. Seveda pa je škof Jeglič omejen na domače zadeve, medtem ko je kardinal Rode svetovljan, ki je bil kot prefekt v samem vrhu svetovnega katolištva. Njegov stil je zato seveda diplomatski.
-
17. 6. 2022 | Mladina 24 | Pamflet
Predsednik vlade je obiskal največje štajersko mesto in izrekel: Mariboru bomo vrnili del sijaja, ki ga je nekoč imel. A na novinarski konferenci premier Robert Golob ni doživel vprašanja: zakaj bi mu vrnili le del, ne pa celoten sijaj? Pripovedoval pa je, da bo vodil politiko decentralizacije, a ostal je le na ravni sladkih besed, saj ni napovedal najpomembnejšega - s kakšnimi ukrepi bo vračal sij pokrajinam in mestom zunaj Ljubljane.
-
10. 6. 2022 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Caroline Criado Perez: Nevidne
Finci so opravili raziskavo, ki je pokazala, da samske ženske bolje okrevajo po srčnem napadu kot poročene. Slednje namreč opravijo na teden še za vsaj sedem ur neplačanega dela za moža.
-
10. 6. 2022 | Mladina 23 | Pamflet
Ena prvih potez Golobove koalicije je bila izdelava seznama vseh zaposlenih na vladi od 1. januarja 2020 pa do 1. junija 2022. A v hipu, ko je bil imenik sestavljen, se je pojavil problem: kaj zdaj z njim? Kdo bo to presojal, da se stvar ne prelevi v samovoljno čistko? Ko oblast namesto ustaljenih nadzorstvenih poti vpelje ad hoc organ, ki bi nastopal kot vrhovni pravičnik, je to zanikanje pravne države. Toda na načelni ravni je lahko reč celo smiselni vpogled v širjenje državne birokracije oziroma v lahkotnost vladanja, ko oblastniki po svojih kapricah menjavajo in postavljajo uradništvo. A ne v tem primeru. Nerazumljiv je namreč izbor začetka. Zakaj bi poleg ravnanj Janševe vlade pregledovali početje Šarčeve vlade od leta 2020? Kdaj je bila že imenovana? Sredi septembra 2018. Prvo leto in pol njenega delovanja se torej ni znašlo pod lupo, ampak le zadnja dva meseca. Naravoslovec Golob je vpeljal primerjalni princip, po katerem primerja poslednje mesece vzdihljajev Šarčevega aparata in dobri dve leti Janševega. Zakaj niso vzeli celotnega parlamentarnega obdobja štirih let? Ko bi vladi primerjali po vsoti zbranih davkov, bi pri prvi ne šteli le dveh mesecev, pri drugi pa dveh let! Absolutno zgrešeni pristop. Toda: ali je kakšen izmed osrednjih medijev zastavil aktualnemu premierju vprašanje: zakaj ne boste opravili pregleda celotnega obdobja pred Janševim mandatom? Nak, Golob ima privilegiran položaj v medijih, saj se ga že med volilno kampanjo ni spraševalo podrobno o njegovih zaslužkih, zdaj pa je servilnost preskočila na višjo raven, ko zgolj prenašajo, kaj bo naredil, od nikoder pa vrtajočih vprašanj tipa - zakaj prav to?
-
3. 6. 2022 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Enric Marco je tri desetletja kot preživeli iz nacističnega taborišča predaval, dajal intervjuje, prejemal odlikovanja, bil predsednik zveze taboriščnikov, nastopal kot osrednji medijski lik španskega antinacizma in antifrankizma, potem pa so razkrili, da sploh ni bil v nemškem lagerju. Torej – slepar nad sleparji. In to tako velik, da je imel še potem vrsto zagovornikov, od Claudia Magrisa, »Lažnivec, ki govori resnico«, do nobelovca Vargasa Llose, ki je pohvalil njegov genialni sleparski talent pripovednika, in množice drugih, ki so tudi po škandalu ostali očarani nad njegovo osebnostjo.
-
3. 6. 2022 | Mladina 22 | Pamflet
Pozabljajoči snovalci javnega mnenja
V nedeljo so spletne strani nacionalke in POP TV poročale o razpadu bojne moči ruskih agresorjev v Ukrajini. Branilci so jim med drugim uničili tretjino tankov, tako da je Putinova armada primorana uporabljati več kot 50 let stare tanke T-62. Par dni kasneje beremo o uspehih ruske ofenzive v Donbasu, kjer so osvojili že dve tretjini ključnega mesta Severodoneck. Kaj se je torej zgodilo? Možnosti sta dve. Ali so tankisti v polstoletnih tankih dosegli preboj, ki ga poprej mesece niso uspeli v najsodobnejših oklepnikih? Kar bi impliciralo, da je modernizacija vojske nesmiselna, ko pa so arhivska orožja učinkovitejša. Druga razlaga deluje bolj stvarno, a sporočila ukrajinskih oblasti o silnem uničenju sovražnikove oborožitve postavi za laž.
