
Bernard Nežmah
-
1. 10. 2021 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Elli H. Radinger: Darilo divjine
Zastavek se zdi, da kliče vesoljno bralstvo: divjina je povsod, v gozdu, na morju, na vrtu in včasih tudi čisto blizu; divjina je v nas globoko zakoreninjena: izziva nas, nas pomirja, krepi in odpira srca. Toda knjiga jo opeva na Grenlandiji, na Aljaski, v parkih Severne Amerike. Se ne zadovolji z minimalizmom kot nekoč Dario Cortese, ki se je potikal tudi po mestnih obrobjih in nabiral divje rastline ter iz njih nato kuhal izzivalna kosila. Radingerjeva gre med volkove, kojote, kite, bizone in medvede – hoditi po grizlijevih sledovih pomeni tudi spoznati strah, strah pred smrtjo. Njena doživetja so unikatna, najsibo, ko posluša, kako kojoti učijo tuliti mladiče, ko se nauči razlikovati grizlija od črnega medveda, ali pa, ko opiše, kako se je znašla na območju, kjer domuje štiri tisoč orlov. Ni ga bralca, ki ima takšne izkušnje. To pa povzroči skrajno neugodno posledico, saj ne more od nje prevzeti navdušenja nad divjino, ki mu je nedosegljiva. Vodnik po prirodi se zatorej spremeni v literarno delo. Toda avtorica je nekdanja odvetnica, ki je postala ljubiteljica divjine, žal pa brez daru za pisanje, kaj šele za pripovedovanje in ustvarjanje zgodb. Denimo: malega bizona je ves ta živžav povsem očaral in opotekajoče se mu je pridružil. Vsrkaval je vonjave, prizore in zvoke.
-
Stranke KUL (LMŠ,SD, Levica in SAB) so podpisale pogodbo o povolilnem sodelovanju. Skoraj pred enim letom je nastala ista koalicija, ki je napovedala, da bo na glasovanju o konstruktivni nezaupnici prevzela oblast aktualni vladi. Na pogled se zdi vse isto, celo besednjak akterjev, toda poteza vseeno predstavlja novost, saj implicira, da poskusijo priti v vlado šele po volitvah. Da torej dotlej ne bodo več vlagali konstruktivnih nezaupnic.
-
24. 9. 2021 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Mojster kratkih zgodb o ruski aristokraciji s konca 19. stoletja, ki delujejo sodobno: on odide na potovanje, ona mu naroči, naj jo zasipava s SMS-ji; jasno v tedanji obliki: telegrafiraj mi čim bolj pogosto in podrobno. Še posebej skozi ritem nočnega življenja – druščina se je dobivala v domačem salonu, kjer je kvartala do dveh, nato so ji postregli z večerjo, med privezovanjem duše so navzoči ob vinu v ironiji govorili o znancih, novih knjigah in imenovanjih visokih uradnikov, potem pa so se razšli ob treh ali štirih zjutraj.
-
Parlamentarne volite v Rusiji so prinesle novo zmago Putinove Enotne Rusije, poskok komunistov, stabilnega nacionalista Žirinovskega in še par strank, ki ne veljajo za antiputinsko usmerjene. S stališča zahodnjakov so farsa demokracije, saj je največji antagonist Aleksej Navalni v ječi, kandidate, za katere je kazalo, da v posameznih okrajih lahko ogrozijo največjo stranko, pa so volilne komisije in vladni aparat izločili pred volitvami. A pogledati velja tudi kak ruski glas. Na radiu Eho Moskvi so denimo predstavili dilemo: ali ima sploh smisel glasovati? Govorec je zadevo prikazal z metaforo: vlomilec je vdrl v moj dom. Ga bom le opazoval, kaj vse mi bo odnesel ali pa se bom vsaj upiral, četudi bo rezultat enak? Jaz se raje upiram, torej volim, saj s tem branim demokracijo, četudi je trenutno farsična.
-
17. 9. 2021 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Roland Barthes: Šelestenje jezika
Za razliko od Mitologij, Užitka v tekstu, Camere lucide in Fragmentov ljubezenskega diskurza je prevod posthumne izdaje (1984) različnih kratkih tekstov fragment fragmenta. V tem je bil neprekosljiv mojster. Fragmentiranje pri njem ne vodi v enostavnost, ampak nasprotno – iz nič naredi misel in zgodbo. Tam, kjer družboslovci in humanisti povzemajo drug drugega, on začne misliti te samoumevnosti. In niso po naključju zvočni zapisi njegovih predavanj s konca sedemdesetih na Collège de France (CF) še vedno prodajna niša na Amazonu. Ko Barthes piše in predava, zapeljuje publiko. Hoče jo vneti, to pa stori tako, da zastavlja vprašanja, ki prej živi duši niso padla na pamet, potem pa fragmente vsebine disciplinira v miselni red. Ne prizanese niti sebi, ko zapiše, da je nekaj let njegov glavni projekt raziskovati lastno neumnost in o tem pisati knjige. Tudi njegovo delo o ljubezenskem diskurzu je način, kako u-misliti bol ljubezni skozi svetovno literaturo. Kot akademik je prestopal utečene meje, brez zadržka je nekoč napisal razpravo o fragmentih mladega pisatelja, ki jih ta sploh ni objavil. Ko so ga izvolili v CF, je eden izmed članov sarkastično pripomnil: naslednjič bodo izvolili še Eddyja Merckxa (petkratnega zmagovalca Toura). Dandanes se knjižne police šibijo od del, ki razglabljajo, kako širiti ljubezen do branja knjig, on pa je zapisal, da branje prinese tudi svobodo nebranja, od tod pa izpeljal vprašanje: ali ni posledica nebranja tudi to, da se nekatere pomembne stvari ne zgodijo?
-
Protest v Ljubljani proti strogi uveljavitvi PCT sta osrednji televiziji v osrednjih dnevnikih opravili z zamahom roke. Nekaj sekund na POP TV in 20 na nacionalki. RTV SLO je minuli petkov kolesarski protest spremljala s posebnim poročevalcem in mu namenila poldrugo minuto. Poročilo o tisoč antivakserjev, torej o petkrat večji skupini pa je opravila v več štirikrat krajšem terminu. Kaj je tu kriterij izbire? – Dogodek ali stopnja simpatije, ki jo uredniki gojijo do njega? Kaj si mislim o primernosti protestov, je pač s stališča žurnalizma irelevantno. No, zadeva je postala brezpredmetna, ko so napadi na policiste in metanje gorečih bakel in granitnih kock shod spremenili v izgred, ki je potem dogodek na veliko vrnil pred kamere in v medijske zapise.
-
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Sam esej predstavlja simpatičen pristop, ki na podlagi spominov iz otroštva – avtor je letnik 1935 – ter opazovanja bicikliranja v Franciji nakaže primerjalno zgodovino mita in bivanja s kolesom. Denimo bretonski utrinek iz petdesetih let, ko so se vsi mladostniki izkušali v tem, da po ravnem in navzdol vozijo brez rok, v najhujše klance pa stoje na pedalih – akt odkrivanja sebe. Ali pa potezo legendarnega šampiona Toura Coppija, ki je viteško prepustil etapno zmago tekmecu Bartoliju, ker je ta tisti dan ravno praznoval rojstni dan.
-
Letošnji Blejski forum je časnik Delo povzel s pejorativnim naslovom Rekordno zborovanje vzhodnih demokratov, ki implicira, da so politiki vzhodne Evrope drugorazredneži. K članku pa je pristavil fotko slovenskega premierja slikanega v hrbet na tiskovki pred stoječimi novinarji. Jasno, uredniška svoboda, vendar z norčavostjo, ki stvar predstavlja v neresnosti. Kanon resnih medijskih hiš pri poročanju je pač slika en face. A da bi pretehtali prestižno moč aktualne vlade, velja zadevo primerjati z Blejskima forumoma, ki sta ju organizirali vladi Mira Cerarja, ml. in Marjana Šarca. Leta 2017 je na Bled prišlo več zunanjih ministrov in srbska premierka, leta 2019 pa estonska predsednica, španski in turški zunanji minister ter še nekaj vodij nacionalnih diplomacij. Letos se je dogodka udeležilo 14 predsednikov vlad in držav. Razlika je huronska.
-
3. 9. 2021 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Utemeljen na zgodovinskih kronikah poroča o duhu časa med letoma 1807 in 1814 v Travniku. Pisatelj Miljenko Jergović pravi, da ga je prebral vsaj sedemkrat v različnih obdobjih življenja. Brati ga je torej mogoče iz številnih perspektiv.
-
Ko bi napravili anketo, kdo uničuje pravno državo na Slovenskem, bi bil odgovor – vlada Janeza Janše. Ker vlada ni poslala izbora dveh delegiranih tožilcev v evropske institucije, jo tožilski vrh že mesece obtožuje za rušiteljico prava. Ta dva tožilca bosta namreč imela pomembno vlogo preganjanja zlorabljanja evropskih sredstev, ki bodo v naslednjih letih izdatno prihajala v Slovenijo. Argument, da je nadzor nad finančnimi preslepitvami temeljni princip racionalne države, je neizpodbiten. Domači problem je sicer enostaven: vlada očitno ni zaupala predlogom tožilstva, slednje pa stoji na postavki, da je samostojnost tožilstva absolutni garant pravnega reda.
-
27. 8. 2021 | Mladina 34 | Kultura | Knjiga
Stevan Dedijer: Nepoboljšljivi optimist
Stevan Dedijer (1911–2004), brat Titovega biografa Vladimirja Dedijerja, ima v avtobiografiji res kaj povedati: oče je bil prijatelj Gavrila Principa, buržujska srbska družina je imela kajpak francosko guvernanto, na kolegij so ga poslali v Rim, na študij fizike v ZDA, tam je potem delal kot novinar, zatem kot sodelavec v ameriški obveščevalni agenciji OSS, med 2. vojno je bil padalec v ameriških vojaških enotah in telesni stražar generala Maxwella Taylorja, po njej se je vrnil v Jugoslavijo, bil v ekipi, ki je poskušala izdelati atomsko bombo, leta 1961 je emigriral na Švedsko in napravil akademsko kariero na področju obveščevalne dejavnosti v gospodarstvu in družbi, bil je svetovalec savdskega kralja in PLO.
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Igor Omerza: Velikani slovenske osamosvojite in UDBA: Ciril Žebot - Peter
Dramska zgodba: leta 1942 je VOS pripravila atentat nanj, a ubila napačnega človeka, četrt stoletja kasneje je kot ameriški državljan prišel na obisk v Ljubljano, tam pa ga je na ulici opazil nekdanji vosovec, zdaj šef SZDL, in bi ga takoj ustrelil, a nekdanji likvidator je kot aktualni voditelj požrl svoj bes, da se ne bi zapletel v mednarodni škandal, ter zahteval njegov takojšnji odhod iz Slovenije.
-
13. 8. 2021 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Tomáš Zmeškal: Ljubezensko pismo v klinopisu
Jasno, da ga je kot takega prepoznala tudi žirija sklada Josefa Škvoreckega in potem, na podlagi tega, še podeljevalci nagrade Evropske unije za književnost.
-
6. 8. 2021 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Delo britanske avtorice dvakrat napelje na roman nobelovca Coetzeeja Sramota. Oba sta se rodila v Južni Afriki, enako njuna glavna lika, in oba opisujeta ustvarjanje novega življenja po dolgoletnem zakonu. Pisatelj piše o njem, ki zaživi v svobodi kot moški lovec, čemur sledijo trde peripetije, pisateljica o njej, ki ostaja mama, postane na novo hčerka in živi od pisanja ter predavanj o literaturi.
-
30. 7. 2021 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Posebna značilnost romana so številni citati v francoščini, ruski plemiči so jo pač obvladali bolje od ruščine; v knjigi se eden od junakov opraviči druščini, da bo nekaj povedal po rusko, češ da bi drugače zgodba izgubila sol. A založba se je odločila, da opusti pisateljev slog, češ da bo s tem Tolstega bolj približala bralcem. Ni najhuje, po svetu več kot poldrugi tisoč strani dolgo knjigo z enakim pojasnilom izdajajo skrčeno v drobno knjižico. Za duh romana je vsekakor bolje brati prevod Vladimirja Levstika izpred stoletja. Kajpak kot vedno ob takem izzivu: zakaj bi knjigo danes sploh še brali, ko pa opisuje vojne z Napoleonom in duh aristokracije v prvih dveh desetletjih 19. stoletja? V še nedavnem času rejva in zabav do jutra se je zdela sodobnost edinstvena: mladež, ki meče skozi okno denar staršev. A ruski plemiči so že davno tarnali: eden, da mu sin požene po 40 tisoč rubljev na leto, drugi, da se vsako jutro vrne prekrokan z orgij in kvartanja in potem vse do večera poležava, da si nabere moči za naslednji nočni pohod.
-
UNESCO je uvrstil nekaj Plečnikovih del v Ljubljani na seznam svetovne kulturne dediščine. Vest, ki je polnila medije, a ostala pri praznem izražanju zadovoljstva. Kaj je namreč eden izmed čarov arhitektovih stvaritev? V prvi vrsti jasno stavbe, ki pa jih je mojster povezal z naravo in to mogočno. Orjaška drevesa na Kongresnem trgu, visokorasla v četrti okoli nacionalne knjižnice in podobno drugod tvorijo redki pogled na prepletanje in sobivanje narave ter meta. Plečnik in UNESCOVO priznanje na dlani ponujata recept, kako iz mesta napraviti prijetno bivalno okolje. Toda, ali je to model, ki je danes na delu?
-
23. 7. 2021 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Rod Dreher: Ne živite od laži: priročnik za krščanske disidente
Toda avtor se je naslonil na pogovore z nekdanjimi vzhodnoevropskimi oporečniki, ki so emigrirali na Zahod ali ostali v domovini, zdaj pa v demokratičnih družbah opažajo vzorce, ki spet silijo ljudi v konformizem, kadar njihovi nazori niso v skladu z main-stream liberalizmom. Gradi torej na smiselni postavki, da svoboda govora velja tudi za verne ljudi. Ko sega v zgodovino, niza primere, ko sovjetski državljani niso šli ravno na ulice in niso vpili, da je komunizem laž in komunisti lopovi, temveč so se držali načela, da so govorili, kar so mislili. V Moskvi je na začetku sedemdesetih let oče Dmitrij Dudko govoril o trpljenju ljudi pod partijskim režimom in s pridigami v cerkev privabljal množice, tudi intelektualce, ateiste in marksiste. Iz preteklosti niza zglede rezistence, kakršni mu umanjkajo prav v sedanjosti, in to v klasičnih zahodnih demokracijah. Poudari pojem »progresivnih nazorov«, ki vnaprej razdeli ljudi na dobre in zle.
-
Zadnja anketa moči političnih strank, ki jo je pred dnevi objavil Dnevnik, napoveduje, da bi opozicija v parlamentu imela 53 glasov, medtem ko bi SDS in NSi zbrali 35 glasov. Dobesedno za polovico poseka vladajočo koalicijo. A zdi se, da niti opozicijske stranke anketam, ki jim že mesece pripisujejo absolutno volilno zmago, ne verjamejo zares. Lahko bi mirno čakale na konec mandata državnega zbora in potem požele sijajno zmago, a raje vseskozi zahtevajo odstop vlade in predčasne volitve. Še več, svoje delovanje so prenesle v evropsko politiko, kjer se dogaja paternalistični obrat, ko evropolitiki in komisarji postavljajo slovensko državo za objekt nadzora. Komisar Frans Tiemmermans dobesedno govori o domači nalogi, ki da jo mora slovenska vlada opraviti. Postavil se je torej v vlogo učitelja, ki deli ukore neposlušnemu učencu. Za državno suverenost nevarna praksa. Ne, da bi poteze vlade ne smele biti objekt ostrih kritik, ampak delitev na evropske učitelje in šolske paglavce je zgled dvorazredne Evrope.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Samo Rugelj: Na prepihu: zgodba o spremembi, krizi in novem začetku
Običajno življenjepisi obsegajo tek življenja, tokrat pa je pisec izbral eno samo leto, resda koronsko. Prednost prvega pristopa je večji izbor peripetij, ki so sol teksta, kar je očitni hendikep Rugljeve knjige, v kateri zasveti le nekaj igrivih transgresij: »retardirani« najstnik, ki se na skrivaj uči vožnje s kolesom, maščevanje nad novimi čevlji, razbita luč na sosednjem avtu.
-
Francoska vlada je za 4,5 milijona evrov odkupila rokopis markiza de Sada (1740-1814) 120 dni Sodome in ga uvrstila v nacionalno zbirko. Dobrih 200 let pred tem je dal pisatelja zapreti Napoleon zaradi knjige Julliete-Justine, ki je de Sade niti ni izdal pod svojim imenom. Ni bil edini, francoski plemič, ki je pisal o libertini erotiki, je preživel 32 let po zaporih in norišnicah, njegovi teksti pa so bili za tedanjo moralo tako bodeči, da so bile njihove izdaje prepovedane, kaj šele, da bi jih razglašali za nacionalne umetnine. Njegovo ime so nato uporabljali kot pojem sadizma. Šele v 20. stoletju so ga nadrealisti z Apolinnairom začeli predstavljati kot vrhunskega umetnika in komaj leta 1990 so njegove knjige začeli izdajati v znameniti zbirki Pléiade.
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Anton Komat in pater Karel Gržan: Resnica vas bo osvobodila
Anton Komat je skoraj leto in pol objavljal članke, v katerih je postavljal pod racionalni vprašaj omejitvene ukrepe. Ne apriori, temveč skozi milimetrske argumentacije na spoznanjih ekoloških vednosti, filozofskih in sploh humanističnih tradicij. Njegovo pisanje preveva bes zaradi lahkotnega opuščanja pravic posameznika do prostega gibanja. Toda njegova ost ni v prvi vrsti uperjena zoper slovensko vlado, ampak zoper velike korporacije, ki jim je uspelo vsiliti svojo agendo evropskim in svetovnim vladam. V izhodišču je kajpak alternativa: posekati komunikacije med ljudmi ali vzeti novi virus kot hujšo obliko gripe? Dilema ni enostavna, avtor zagovarja stališče, da so megalomanske živalske farme idealen kraj za širjenje novih epidemij. In da je dejavno življenje, ki prakticira gibanje po prirodi, najboljši obrambni mehanizem človeške odpornosti. Njegova jeza izvira iz pogleda na cenzuro, ki zapira znanstvene polemike. A cenzorske roke ne najdeva v lokalni »strahovladi«, marveč v zaprtosti medijev, tudi domačih, enako pa velikanov, kot so FB, Google, Twitter, ki avtomatično brišejo poglede drugačnosti in pred katerimi ni bil varen niti predsednik Trump.
-
Ko je pred slabim desetletjem Vili Kovačič vodil skupino državljanov, ki je zbirala podpise za razpis referenduma o TEŠ 6, so ta poskus osrednji dnevni mediji ignorirali, z največjo mero vztrajanja in sitnarjenja mu je uspelo priti v Odmeve. Danes ravnajo drugače: ne le, da dajejo prostor referendumskim akterjem, ampak se celo sami izdatno angažirajo v nasprotovanju zakona, tako da se kdaj zdi, kot da obstajajo samo nasprotniki. OK, tudi minister Andrej Vizjak ni pripravljen preliti poslednje kaplje medijskega znoja, da bi svoj projekt obranil, saj je ob soočenju na nacionalki po uvodni predstavitvi zapustil studio.
-
2. 7. 2021 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Peterburški letopis / Bele noči
V prvem delu popisuje Dostojevski kot časnikar/feljtonist duh časa. Ironija zgodovinskega ponavljanja je že začetek: polovica mesta ima gripo. Seveda antagonizem med prestolnicama: samo v Moskvi ljudje počivajo pred delom. Zmaga esprita nad kapitalom: koliko več pomeni človek, ki ima vedno na zalogi novico, ki je še nihče ne pozna. Najbolj ostudna oblika reveža: svetovljan, ki je zapravil zadnjo kopejko, a se iz občutka dolžnosti vozi v kočijah. Beg meščanov v dače, ki anticipira sodobni turizem: da bi živeli neposredno, motritveno, da bi uživali v naravi, se dodobra nalenarili in pustili s skrbmi povezane vsakdanje neumnosti … a niti lenariti ne znamo, lenarimo z naporom brez užitka, nemirno, da je naš oddih mrzličen, da se spravljamo k oddihu in lenarjenju kot h kakšnemu napornemu in zahtevnemu opravilu.
-
Ko je madžarski parlament sprejel zakon o prepovedi »propagande LGBT« v šolah, je komisarka EU Ursula von der Leyen napovedala ukrepe zoper diskriminatorno zakonodajo. Še ostreje pa se je odzval nizozemski predsednik vlade Mark Rutte, ki je dejal, da Madžarska nima več mesta v EU. Premieru Viktorju Orbánu se očita, da ne spoštuje vladavine prava, vodeči holandski politik, pa bi Madžare vrgel iz skupne unije? Da bi izvedel, kaj mislijo naši sosedje, sem povprašal prijatelja Imreja, zgodovinarja in kritika aktualne vlade. Bil je oster do Holandca: evropska pogodba ne vsebuje člena, ki bi predvidel izključitev kakšne izmed članic, obenem pa s tem vzbuja nejevoljo pri konservativcih in patriotih, ki bodo še bolj stopili na stran Orbána. Politična ekspertka in nekdanja parlamentarna nasprotnica Fidesza Zsuzsanna Szelényi je za francoski tednik OBS objavila članek, kako je evropski politični vrh padel v Orbanovo past. Ta jim je ponudil temo LGBT, na katero avtomatično reagirajo, spregledali pa so, da je vpeljal obliko državnih skladov, v katerih bo s svojimi zastopniki imel prevlado nad delom ekonomije, četudi izgubi na volitvah.
-
24. 6. 2021 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Daniel Klein: Potovanja z Epikurjem
Izhodišče je trdno: v življenju stremimo k čim več doživetjem, torej: zakaj bi mladostni angažma vlekli v pozna leta in pristali v nemočni starosti, pri tem pa izgubili izkušnjo živahnih starcev?
-
Leta 1986 med etabliranimi slovenskimi politiki ni bilo junaka, ki bi govoril o ustanovitvi slovenske države. Tudi revije, vštevši z uporniško Mladino, niso objavljale člankov, ki bi napovedovali in se zavzemali za slovensko samostojnost. Šele z vrnitvijo političnega emigranta Jožeta Pučnika se je v naslednjih letih počasi razmahnilo govorjenje o lastni državi. Pred tem je bila ideja državnosti amputirana iz razmišljanja, spadala je namreč v svet neverjetnosti, ki se nikoli ne zgodijo. O njej preprosto nismo mislili.
-
18. 6. 2021 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Jean-Claude Carrière in Umberto Eco: Nikar ne upajte, da se boste znebili knjig
V poznih sedemdesetih sta bila živi enciklopediji, prav nič v zadregi pred galopirajočo tehnologijo. Zdi se nesporno, da so računalniki in e-knjige absolutni zmagovalci, toda inkunabulo iz 15. stoletja je moč brati še danes, medtem ko je tekst na računalniku iz leta 1991 praktično nedostopen. No, v kolikor nisi posebnež in v kleti hraniš 18 računalniških kišt, ki si jih v življenju zamenjal; nosilci informacij tako hitro zastarevajo kot še nikoli. Pogovor, ki je pisan zgoščeno kot aforizmi, ni čtivo, ki bi ga prebrali na dušek.
-
Mesece se je govorilo o napadih na novinarje v primerih, kadar se je premier ali kdo iz vladne koalicije odzval s ciničnim odgovorom na medijsko poročanje. A nihče izmed vpletenih žurnalistov zaradi kritičnih zapisov ni bil odpuščen, kaj šele preganjan na sodišču. Tokrat vodja Levice Luka Mesec toži nekdanjega komentatorja Reporterja Boštjana Turka za odškodnino 10 tisočakov in sicer zaradi članka, v katerem ga je publicist pred leti primerjal z Adolfom Hitlerjem. Osrednji dnevni mediji te tožbe ne omenjajo na naslovnih straneh, še manj jo uvrščajo med napade na medije. Tudi na spletni strani Društva novinarjev Slovenije ne najdemo zabeležke o napadih politikov na časnike.
-
11. 6. 2021 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Theodor W. Adorno: Vidiki novega desničarskega radikalizma
Predavanje nemškega sociologa Adorna (1903–1969) iz leta 1967 ob vzponu Nemške nacionaldemokratske stranke. To bi vsebinsko označili za neonacistično, vendar avtor takšnega termina ne uporablja, kot tudi ne pledira za njeno prepoved. Je družboslovec in se ukvarja z družbo kot tako, za katero ugotavlja, da družbene razmere za fašizem tudi dve desetletji po padcu 3. rajha še vedno obstajajo. Knjiga poleg tega prinaša njegov predhodni tekst Kaj pomeni razčiščevanje s preteklostjo?, ki je pomenljiv tudi s slovenskega stališča skozi perspektivo razčiščevanja s komunistično preteklostjo. Totalitarni režimi namreč s svojim formalnim koncem preprosto ne izpuhtijo, zakaj njihove ideje same po sebi preživijo v starih in modificiranih oblikah. Zlasti ker v vsaki demokraciji obstaja sediment nepoboljšljivcev ali norcev, kar je po avtorjevem mnenju posledica tega, da so demokracije bolj formalne kot konkretizirane. V predavanju žal ni razvil pojma konkretizirane demokracije, je pa izpostavil fenomen pogleda, da je treba vse pozabiti in odpustiti. Ta gradi seveda na evfemizmih: množični pogromi leta 1938 nosijo dobrodušno ime »kristalna noč«. In še bolj na kritiki, da je bil med Nemce preveč razširjen občutek krivde. Kot odgovor uporabi termin preventivno cepljenje, ki ga udejanja razčiščevanje s preteklostjo, torej ne golo obsojanje krvnikov, ampak razsvetljevanje množic, da bodo znale prepoznati nevarne oblike propagande.
-
Francoski predsednik Emmanuel Macron je nič hudega sluteč prišel na lokalni shod, kjer pa mu je nezadovoljni državljan primazal klofuto. Le Monde in l’OBS sta zadevo pokazala iz dveh perspektiv: kot naraščanje nasilja kot oblike izražanja političnih mnenj in kot naraščajočo nejevoljo nasprotnikov arogantnega predsednika. Ob tem človek pomisli na jugoslovanski partijski režim, kjer se seveda nikoli ni primerilo, da bi maršalu Titu na sprehodu denimo po ljubljanskih ulicah nekdo namesto cvetja prisolil zaušnico. Ljudski glas še danes pravi, da bi ga takoj ubili. Razumljivo: ko je legendarni nadškof Franc Perko še kot mladenič pripovedoval vic o Titovi ladji Galeb, so ga obsodili na pet let zapora. To je bil čas demokratičnega socializma.