Bernard Nežmah
-
18. 8. 2023 | Mladina 33 | Kultura | Knjiga
Kaj je torej napisal, da je doživel anatemo? V času, ko so po državi peli ljubeče pesmi o Titovi armadi, je on popisal svojo vojaščino v kazenskem bataljonu bogu za hrbtom v hribih med Makedonijo in Kosovom. Kraj izničenja človeka. Dnevni program: čiščenje zarjavelih granat z nafto, stradanje, kjer vojaki med pretovarjanjem vreč žrejo iz njih surove makarone; drugače jedo pomije, ki pa so takšna dragocenost, da soldat, ki ga med hranjenjem častnik pokliče k sebi, pljune v svojo načeto porcijo, da bi mu je sodrugi medtem ne pojedli. Sodrugi? – V kasarni države, ki je rekla ne Stalinu, vladajo najtrše stalinistične metode. Vojaki ovajajo drug drugega, si izmišljujejo obtožbe, da bi se prikupili komandantu. Tu je človek izgubil vsakršno dostojanstvo. Še huje, če je hotel, da ga pohvalijo, je moral samega sebe obtožiti najhujših zločinov proti državi. Govoril torej ni to, kar je mislil, da je resnično, temveč to, kar so od njega zahtevali. Če ne bi bil pekel, bi rekli, da je v teatru absurda. Kazenska doba se po dobrem letu izteče, pride torej v normalnost? Nak, iz strahu pred ponovno kaznijo otopi v uslužnosti do vseh povprek. Ko se naposled konča služenje vojski, se vrne v Ljubljano. Zadnji del na svobodi je še bolj peklenski: kaj naj počne v mestu, v katerem ni več njegovih, on pa brezdomec? – Ne naredi samomora, ampak opazuje. Ker nima tovarišije, so njegovi objekti stavbe, ulice, grmovja, uporni duh je zlomljen, ostane mu samo opazovanje in besede, s katerimi opisuje resničnost.
-
11. 8. 2023 | Mladina 32 | Kultura | Knjiga
Georgi Gospodinov: Časovno zaklonišče
To temo si je izbral bolgarski pisatelj Gospodinov, ko je v roman postavil kliniko za preteklost. V njej seveda ne zdravi, pač pa zbira paciente, ki nenehno proizvajajo preteklost. Eden obuja II. vojno, ko na steno obesi frontni zemljevid z zastavicami, ki označujejo premike vojska, zraven pa prebira časnike iz teh časov, drugi skoči v šestdeseta, jasno z gramofonom in skladbami dobe, a zraven puha cigarete iz arhivske škatlice, se umiva z znamko takratnega mila ter se oblači v relikvijske kose oblačil.
-
4. 8. 2023 | Mladina 31 | Kultura | Knjiga
Sylvain Tesson: V sibirskih gozdovih
To je pred desetletjem storil francoski pisatelj in alpinist Tesson. Pol dneva hoda do prvega soseda, več kot sto kilometrov do prve vasi. Kritiki so knjigo pospremili z opisi, da je šel iskat samega sebe. Kar seveda ne drži, na koncu epopeje je bil tak kot na začetku. Sam avtor ponudi bolj ciničen odgovor – bil sem v zaostanku z branjem, pa sem moral to nadoknaditi. In priloži seznam 60 knjig, ki jih je skupaj s konzervami in opremo pripeljal v tajgo. Toda da bi si tam izbral le bralni kotiček? Jasno, prva je bila divjina – minus 35 februarja, minus 10 še na začetku maja in osrednji junak globoko zamrznjeno jezero, veliko za poldrugo Slovenijo. Tam drsanje ni športni užitek: ko od raztezanja poči led, nastane v njem 50 metrov dolga razpoka; ko je prek njega zapihal silni veter, se bi znašel na drugi strani, če bi po njem ne racal globoko sklonjen. Drugače pa sekanje drv, vzponi na gore, branje; znanilec pomladi ni zvonček, ampak zbujeni medved. Utaplja se v bogastvu neskončnega časa. Da ne bi trpel, manično piše; ko ne gre več, so tu zaloge vodke in tobaka. Luksuz je savna. Ko kdaj mimo prikolovrati Sergej, ne potrka, ampak plane v kočo. Prideta pomlad in poletje, ko drsalke zamenja s kajakom; pozimi je edina stalna obiskovalka sinica, zdaj ima ob sebi par mladih psov. Prehodi so abruptni – 48 ur majske nevihte in valovi odnesejo ledene plošče v nepovrat. Ko se pri vratih pojavi holandski turist, mu v zameno za skodelico čaja pusti izvod teden starega Herald Tribuna. Dogodek je tu iz drugačnih snovi.
-
28. 7. 2023 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Herwig Wolfram: Rimsko cesarstvo in njegovi Germani
Ob tej šabloni, ki jo pri urah zgodovine vtiskajo šolarjem, se samo po sebi postavlja vprašanje: kako je bilo to sploh mogoče? Nemški zgodovinar Wolfram nanj odgovarja posredno, ko se sprašuje, kdo so sploh bili ti barbari in v kakšnem odnosu so bili z Rimljani. Bili so v mnoštvu: Vzhodni in Zahodni Goti, Alemani, Franki, Germani, Sasi, Skiti, Huni, Burgundi, Langobardi, Vandali etc. In stoletja so se bíli z vojskami cesarstva, a noben spopad ni prinesel velikega preobrata. Nasprotno, tekla je zgodovina mirovnih pogodb, ki so jih kršili eni in drugi; še več je bilo vsakovrstnih pogajanj – kvadski poslanci so bili leta 375 tako nesramni, da je cesarja od razburjenja zadela kap. Barbarska ljudstva so ob uspehih ustanavljala lastna kraljestva, a obenem so se med seboj bojevali celo posamezni klani in potem iskali zaščito v cesarstvu, ki jim je dodelilo ozemlje. Goti so kdaj dobili avtonomijo, postali del imperija, bili prosti davkov, vendar so služili v rimski vojski. Zmagoviti Huni so prodrli do Galije, toda tam so se pod rimskim vodstvom zoper njih združila vsa barbarska ljudstva in jih porazila. Cesar Valentijan je denimo dosegel silno zmago nad Alemani, a poprej sklenil pakt s Franki.
-
28. 7. 2023 | Mladina 30 | Pamflet
Načrt vlade o odlovu, natančno - poboju nutrij na področjih ob Ljubljanici, je sprožil nasprotovanje, ki ga je podpisalo več kot 20 tisoč državljanov. Z eno potezo odpraviti živalsko vrsto, ker je tujerodna, spominja na genocidne preteklosti. Toda v sredo je dnevnik nacionalke prinesel prispevek, v katerem je partnerka predsednika vlade v svojem video posnetku obtožila dr. Huberta Potočnika sistemske korupcije. Ta je namreč na Biotehnični fakulteti pred leti izdelal študijo o vplivu nutrij na rastlinske in živalske vrste na ljubljanskem barju, obenem pa je član Lovske zveze Slovenije, ki je vključena v eliminacijo nutrij znotraj projekta, ki predvideva za pol milijona stroškov.
-
21. 7. 2023 | Mladina 29 | Kultura | Knjiga
Irvin D. Yalom in Robert L. Brent: Poklical bom policijo
Knjiga Poklical bom policijo je v angleščini kajpak izšla kot samostojna knjižica. Resda šteje le 41 strani, toda njena moč je tolikšna, da jo celo slovenska izdaja ne otopi.
-
21. 7. 2023 | Mladina 29 | Pamflet
Komentar / Vsi za, eden vzdržan
Vlada je javila, da je najela zasebno agencijo, ki bo merila utrip javnosti ob njenih ukrepih. Odlično, tako rekoč mesečno bodo državljani dobili sliko o njeni priljubljenosti. Toda, to že zdaj počne več agencij, ki svoje izsledke prodajajo velikim medijem, ki jih potem dramatično objavljajo v naslovnih špicah. Mesečna popularnost vlade je znana že doslej, za budžet celo brezplačno. Zakaj bi si naenkrat najeli osebne anketarje? Sploh, ker stranke sedanje vladajoče koalicije niso nikoli trdile, da so te meritve manipulirane. Nesmisel, kot če bi premier najel zasebno meteorološko službo, da bi mu za vladne potrebe merila temperaturo po državi!??
-
14. 7. 2023 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Janko Prunk: Zgodovina slovenske politične misli
Že kazalo je obetavno; avtor ni segel do Karantanije, ampak je začetek postavil v leto 1848. Tudi končna letnica je za zgodovinarja stvarna – čas po osamosvojitvi 1992 je resda mamljiv objekt obravnave, a nekaj časovne distance spada v akademsko držo, sploh danes, ko najdemo knjige o zgodovini vojne v Ukrajini, napisane sredi vojaških spopadov.
-
14. 7. 2023 | Mladina 28 | Pamflet
Komentar / Drevo je pametnejše od človeka
Značilnost demokratične države je, da v njej lahko sobivajo ljudje najrazličnejših prepričanj in življenjskih slogov, četudi se med seboj ne marajo in celo če polemizirajo drug proti drugemu. Vihranje idej je tudi temeljna podstat Evropskega sodišča za človekove pravice, ki dopušča tudi žaljive in provokantne zapise publicistov.
-
7. 7. 2023 | Mladina 27 | Kultura | Knjiga
Julio Valdeon et al.: Zgodovina Španije
Podrobno se prične šele pri muslimanskem formiranju Al Andaluze, ki doseže materialno in duhovno blaginjo v X. stoletju. Posebna v Evropi, saj jo formira muslimansko-krščansko-judovska dediščina. Entiteta, ki je doživela malone vse: od delitve na pet kraljestev, imperialne moči, angleških in francoskih zasedb, habsburške roke, številnih državljanskih vojn, treh revolucij samo v XIX. stoletju, poskusov štirih vojaških udarov v desetletju in pol v naslednjem stoletju, diktature generala Franca, ki je doživela mirno tranzicijo v parlamentarno demokracijo, ta pa ni obračunala z diktatorskim režimom, ampak je za ceno pomiritve sprejela neverjetno načelo – preteklost se prepusti pozabi.
-
7. 7. 2023 | Mladina 27 | Pamflet
Urbanizem v partijski dobi v šestdesetih in sedemdesetih letih je bil enostaven: tam, kjer so postavljali nove soseske, so najprej zradirali vse po vrsti, podrli stare hiše in posekali vse drevje. Potem pa v miru začeli iz nič. Odtlej se je čas nekoliko spremenil, marsikje že opazite, da novi zasebni investitor pred obnovo posebej zavaruje in ohrani košata drevesa. Ko pa je v Ljubljani plačnik modernizacije država ali mesto, takrat pridejo bridke ure.
-
30. 6. 2023 | Mladina 26 | Kultura | Knjiga
Mira Furlan: Imej me rajši od vsega na svetu
Jasno, emigrirala je v ZDA, živela na dnu kot priložnostna natakarica, obstranka; ko je njen režiser Rajko Grlić prišel v Ameriko, je ni tovariško podprl, brez zadrege jo je v restavraciji vzvišeno jemal samo kot točajko; podobno Emir Kusturica. A še enkrat je preživela – v novem jeziku je postala priljubljena igralka tudi onkraj oceana (Babylon 5, Izgubljeni), po desetletju spet igrala v teatru, tokrat na Brionih, posnela še en izjemen film Cirkus Columbia z Mikijem Manojlovićem. Tik pred smrtjo je napisala avtobiografijo, tako trpko knjigo, da jo lahko bereš le po koščkih, a te njena zgodba vsakič znova uroči v nadaljnje branje. Nad zvezdo v blatu se naslajajo na beograjskih avtobusih, hrvaški publicisti pišejo o »težkem življenju lahke ženske«, še huje njeni sopotniki. V trenutku, ko v New Yorku obupuje, ko po cesti pobira stole in kavče, povabi ikono yu-feminizma na večerjo, ta pa ji tedaj oznani, da bo po njenem pismu napisala esej za ameriške medije. Mira, ki nima ničesar, bi rada sama objavila svojo zgodbo, gospa Slavenka Drakulić pa jo, jedoč njeno večerjo, hladno zabije, da ne, da nima avtorskih pravic do svojega medijskega življenja. Enako šarmer Rade Šerbedžija, ki jo povabi kot Medejo v svoj teater na Brionih, a ker ona novinarjem ne spregovori v duhu sprave, jo odtlej ignorira. Zanj postane nič – na finalnem sprejemu se noče niti rokovati z njo, da si ne pokvari svojega novega imidža. Slike življenja, vse od otroštva (s staršema Golootočanoma), ki so v subtilnosti bolečine še fatalnejše od njenih filmov.
-
30. 6. 2023 | Mladina 26 | Pamflet
Ko je Jevgenij Prigožin s svojo vojsko Wagner zavzel vojaški center v Rostovu na Donu in z enotami krenil proti Moskvi, je postal osrednja novica. Svetovni mediji so reč takoj označili kot prevrat v Rusiji in ga postavili za izzivalca prezidenta Vladimirja Putina, ki da se mu maje kremeljski prestol. Medijski prispevki so reč takoj postavili kot svetovni obrat. Celo racionalni the Guardian je objavil članek svoje prve peresnice kulture Charlotte Higgins Prigožinovo prečkanje Rubikona kot odmev Cezarjevega pohoda na Rim. Vodjo Wagnerja so naslikali kot Cezarja, ki svoje vojske ni pustil pred Rimom, ampak je z njo vkorakal v prestolnico in v državljanski vojni premagal Pompeja ter postal prvi rimski cesar. Za literarno črtico dobra domislica, za politični časopis poceni raca. Cezar ni bil le vojaški poveljnik, temveč eden osrednjih politikov, senator in guverner Španije, potem pa skupaj s Pompejem in Krasom tvoril triumvirat, ki je vladal imperiju. Ko naj bi izrekel znameniti alea acta est, je storil le še korak naprej in postal izključni primus. Drugače Prigožin, ki nima nobenega položaja v ruski politiki. In vojaški poveljniki v Rusiji zadnjega stoletja niso nikoli izvedli puča in prevzeli oblasti.
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Mauro Corona: Dvajset veselih in ena žalostna
Za Homerjem so še naslednji dve tisočletji in več po Balkanu krožili potujoči pevci, rapsodi, ki so peli in pripovedovali fascinantne zgodbe, zaradi katerih so jih gostitelji izdatno gostili. Ta poklic je medtem izumrl, zgodbe pa nam odtlej prinašajo filmi, televizije in spleti.
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Pamflet
Komentar / Življenje je dal za gledališče
Ukrajinska vojska je začela ofenzivo v Donbasu. Kako poteka, niso poročali vojni reporterji, ampak namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar. Ta je razkrila, da je bilo v zadnjem tednu ubitih ali ranjenih 4.600 ruskih vojakov. Izjemno natančna slika, ki govori o moči ukrajinske vojske, ki ima natančen vpogled po celem bojišču, tudi na enote sovražne armade. V vojaških spopadih je ključen faktografski podatek število vseh žrtev. In koliko je bilo ubitih in ranjenih v prvih tednih ofenzive med ukrajinskimi soldati? Tega pa gospa podministrica ne pove. Oseba, ki ima informacije o stanju na nasprotni strani, te podatke skriva. OK, po zakonih njene države je kaznivo dejanje razkrivanje števila vojaških žrtev ukrajinskih sil. A potem je jasno, da o ofenzivi ne vemo nič, kar bi bilo kredibilnega. Lahko le ugibamo oziroma se sklicujemo na vojaško zgodovino. Ta beleži, da pri ofenzivah na utrjene položaje nasprotnikov pade veliko več napadalcev kot branilcev, sploh, če imajo branilci močnejše letalstvo, topništvo in raketne sisteme. Če je torej eliminiranih slabih 5.000 ruskih borcev, je število ukrajinskih žrtev najmanj nekajkrat večje. In smo v medijskem absurdu: ko so poročanja medijev, ki se sklicujejo na vrh ukrajinske armade, nekredibilna ali preprosto lažne novice, ko torej jasnejšo sliko o spopadih prinese refleksija s pomočjo vojaške zgodovine.
-
16. 6. 2023 | Mladina 24 | Kultura | Knjiga
Miha Lampreht: Kratka zgodovina vojne v Ukrajini
Naslov se je pojavil v protislovnem trenutku: ukrajinska vlada je ravno sprožila veliko ofenzivo, pisec pa je že spisal zgodovino vojne!? Zgodovinarji potrebujejo časovno distanco, pisanje o aktualnih dogodkih je domena publicistov. A knjiga je tu: o čem torej pripoveduje?
-
16. 6. 2023 | Mladina 24 | Pamflet
Na svečanost ob izgradnji novih javnih najemnih stanovanj na Rakovi jelši sta prišla minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in lokalni župan Zoran Janković. Slednji je ob tem prijel vlado za besedo, da bo letos zgradila 5 tisoč stanovanj, od katerih jih on pričakuje 2 tisoč v Ljubljani. Mestni glavar terja, da državni proračun nameni 40 odstotkov stanovanjskega budžeta za glavno mesto. To beleži 300 tisoč prebivalcev, kar je slaba sedmina populacije v državi. Se pravi, da naj država mestu, ki tvori 14 odstotkov vseh državljanov, dodeli slabo polovico tovrstnih sredstev!?????? Vampirizacija Ljubljane v škodo preostalih krajev.
-
9. 6. 2023 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Ludwig Wittgenstein: Logično-filozofski traktat
Wittgenstein (1889–1951) ni osupnil akademskega sveta samo s svojimi traktati, o njegovem liku bi lahko snemali filme. Po študiju pri Russllu, ki v njem prepozna genialni um, se po prvi vojni zaposli v Avstriji kot učitelj v srednji in nato v osnovni šoli. Mož, ki bi moral predavati na svetovnih univerzah, poučuje podeželske otroke matematiko, pri čemer pa ne slovi kot izjemen učitelj, ampak po incidentih zaradi pretepanja šolarjev. Eden najbogatejših ljudi svoje dobe živi kot asket, ki večerja kos trdega kruha z maslom in koščkom kakava. Ko da sestri postaviti hišo, sam načrtuje od kljuk in radiatorjev do višin stropa. Počel je vse, da bi ne delal tega, v čemer je bil najboljši. Ni mu uspelo – leta 1927 je postal predavatelj na Cambridgeu.
-
9. 6. 2023 | Mladina 23 | Pamflet
Komentar / Depolitizacija se na ogled postavi
V popolni tišini dominantnih medijev so ljubljanski svetniki izglasovali odlok o predkupni pravici mestne občine. Preprosto - za zemljišče, ki bi ga hotel dosedanji lastnik prodati, je odslej prvi kupec mestni župan Zoran Janković. Posledično je suspendirana svobodna trgovina. Si je predstavljati državo, kjer bi tovarnar ne smel svobodno poiskati kupca za svojo firmo, ampak bi jo moral najprej ponuditi v odkup državni agenciji??? Toda natanko to pravilo je zdaj postavljeno za zemljišča v Ljubljani. Ko mi je kolega, ki kmetuje, zgroženo pripovedoval o tem, sem mu rekel, da je to nemogoče, da tak odlok ne bo preživel presoje Ustavnega sodišča. On pa v smeh, češ da nimamo več Ustavnega sodišča, ki bi branilo posameznika pred zlorabo postave, ki jo sprejemajo oblastniki.
-
2. 6. 2023 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Sylvain Tesson: Na črnih poteh
Leta 2014 pa je ob izidu nove knjige odšel mrtvo pijan iz restavracije ter se za alpinistično vajo povzpel na bližnjo stavbo, od koder je zgrmel z višine osmih metrov. Dolgo v komi, nato pa na novo sestavljen iz vijakov in žebljev je začel prve korake rehabilitacije. A nezadovoljen s počasnim tretmajem je sklenil, da stopi na pot samoozdravljenja s hojo, in se nameril prehoditi Francijo po kozjih stezicah, vrisanih na specialkah.
-
2. 6. 2023 | Mladina 22 | Pamflet
Komentar / Bitka retorik izključevanja in sodelovanja
Predsedniški kandidat in član SDS Anže Logar je ustanovil Platformo sodelovanja, med ustanovnimi člani pa so nekdanji minister SD Jernej Pikalo, Alja Brglez, nekdanja svetovalka predsednika Boruta Pahorja, direktor Beletrine Mitja Čander, skupaj ducat ustanovnih članov. Kultura dialoga in razpravljanje brez tabujev sta postavljeni kot izhodišče.
-
26. 5. 2023 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Jacques Le Goff: Trgovci in bankirji v srednjem veku
Tako se vrstijo razvoj menic, bankirstvo, zavarovanje trgovskega blaga, sejmi, menjalci denarja, a obenem stalen prehod trgovcev med ljudi plemiških nazivov. Čas ni statičen, ob transformacijah gospodarstva, ki jim stari bankirji niso več kos, ti preusmerijo kapital v nakupe zemljišč in stavb. Cerkev v teoriji nasprotuje posojanju denarja, ker se s tem prodaja čas, ki pa ni individualna lastnina, temveč last Boga. Oderuhe sankcionira z ekskomunikacijo in prepovedjo cerkvenega pogreba, toda v praksi jih tolerira, potem pa jih prek pridigarjev in slikarjev, ki slikajo grozote pekla trgovcem, pripravi do tega, da odidejo med menihe ter premoženje razdelijo cerkvi in revežem, že prej jih kajpak napelje na dobrodelnost. Ob likvidacijah podjetij je bil Bog prednostno izplačan!
-
26. 5. 2023 | Mladina 21 | Pamflet
Komentar / Kdo ga bo pričakal?
Etimolog Franc Bezlaj je pojasnjeval izvor besede medved kot tabuistično izbiro, ki je nevarno zver poimenovala za sladkosnedca, ki rad je med. Da bi prastari Slovenci ne razjezili medveda, so o njem govorili ljubkovalno.
-
19. 5. 2023 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
Avtorica izbira drobne dogodke, ki dominirajo v vsakdanjiku, in jih povzdigne v objekt razmišljanja. Najsi bo brezbrižnost do izkoriščanja tujih delavcev, slow-food, za katerim se često skrivajo slabo plačani manualci, ali pa učinek selfijev, ko ta producira množice nezadovoljnih z lastno podobo; če zreš na spletu ure v samohvalne fotke, boš sam kajpak utonil v nejevolji nad samim seboj. Njena strategija pisanja povezuje te male incidente, ki se zgodijo tu ali kjerkoli na svetu, s knjigami in teorijami, ki jih družbeno osmišljajo. Slog je marsikje vpet v blagi cinizem, kot recimo ta, ko brezposelne bombardirajo z idejami, da se morajo znati prodajati, ali pa, naj si revni poiščejo življenjskega trenerja, da se rešijo revščine. Vsakdanje preprostosti sodobnega časa tako postajajo objekt sociologije, ki je na voljo vsaj nekoliko razgledanemu laiku. A k temu dodaja tudi nevidno, denimo fenomen »tihe odpovedi«, ki v kapitalizmu podira Webrovo protestantsko delovno etiko, saj zdaj številni delajo v službi le toliko, da jih ne odpustijo.
-
19. 5. 2023 | Mladina 20 | Pamflet
Komentar / Besede, ki ne pomenijo tega, kar pravijo
Ljubljana – mednarodna diplomatska konferenca o pregonu genocida. Gostiteljica zunanja ministrica Tanja Fajon se je posebej angažirala, da bi sprejeli konvencijo, ki bi učinkovito preganjala vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost. Še bolj pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ki je opozorila, da taka hudodelstva niso le naključni stranski učinki oboroženih spopadov, temveč so zavestne posledice politik voditeljev. Opozorila je tudi na ranljivost žrtev, zlasti otrok in starejših: dolžnost posameznih držav in mednarodne skupnosti je torej, da naredimo vse, kar je v naši moči, da preganjamo storilce kaznivih dejanj in žrtvam zagotovimo pravico.
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Dean Komel: V paralelah smisla
Recimo pojem enciklopedije, ki ga večina vzame za samoumevnega. A kaj se zgodi, ko ga začnemo misliti skozi paralele z antologijo, panoramo, slovarjem? Ali ko brskamo po vzporednicah tako, da se ustavljamo pri konkretnih primerih enciklopedij? Jasno, od Wikipedije nazaj mimo Diderot-d’Alembertove enciklopedije, vendar to predvidljivo pot avtor zapelje do nepredvidljivega – bizantinski patriarh Foti (810–893) je zapustil Myriobiblos, ki je zbirka 280 knjižnih recenzij. Recenzija je torej enako oblika enciklopedije. Po drugi strani se mišljenje kaže skozi zaznamke, ki jih pripisujemo k tekstom, toda od tod spet odskok k paralelnim spiskom, seznamom, ki pripelje do avtoritete avtorja. Stvari mislimo tako, da jih postavljamo v odnose, ustvarjamo red, ki daje vtis zaključenega spoznanja. Ki se lahko uporablja kot arhiv. Toda v hipu, ko potegnemo vzporednico s spominom, tudi arhiv ni več isti. Španski filozof Preciado gre recimo tu po drugi poti kot Komel: spominu zoperstavi pozabo, ki pa jo vzame za objekt spoznanja – ravno to, kar sem pozabil, mi pove največ o meni. A naš filozof prav s koraki prek paralel podarja bralcu izzive, kako se lotevati sveta. Ko parafrazira Foucaultovo igranje z Borgesovo taksonomijo živali: tiste, ki pripadajo cesarju, balzamirane, udomačene, tiste, ki jih je mogoče prešteti etc., resda prinaša nekonsistentne vzporednice, a hkrati osvobaja od vsiljenih perspektiv. Zakaj ne bi reči pogledal od drugod? To te pripelje do drugačnega smisla. Toda ali so najbolj razširjeni smisli oziroma dominantna politična pojmovanja tudi resnica sveta?
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Pamflet
Nekdanji predsednik države Milan Kučan je še vedno veliki akter v politiki. Na proslavi 5. maja je izrekel misel, da obstoječi spomenik revolucije na Trgu republike državljane razdvaja in da bi na tem mestu postavili spomenik osamosvojitvi, in že je postala osrednja tema. Toda gesta je prišla 20 let po koncu njegovega mandata. 12 let je bil mož na čelu države, pri roki je imel vse izvode za realizacijo takega projekta, a ni storil nič!?? Postaviti spomenik svoji državi tudi ni posebna pogruntavščina, ki bi se v državnikovi glavi rojevala desetletja. Timeo Danaos et dona ferentes, bi torej rekli stari Rimljani.
-
5. 5. 2023 | Mladina 18 | Kultura | Knjiga
Benjamin Abelow: Kako je zahod pripeljal vojno v Ukrajino
Avtor je ameriški raziskovalec in pisatelj, njegovo knjigo pa je podprl tudi osrednji filozof Zahoda Noam Chomsky. Njegova teza je bogokletna: zgodba o Putinu – sodobnem Hitlerju, ki je kanil zavzeti vzhodno Evropo, je lažna. Pogled na napol uničeno in razseljeno Ukrajino jo vnaprej demantira. Toda Abelow jo postavi v sodobni zgodovinski kontekst, v katerem so ameriške vlade sistematično širile Nato do meja Rusije, financirale protiruske prevrate in režime v njenih sosedah, v njih nameščale raketne sisteme in z najsodobnejšim orožjem v dvomestni milijardni vrednosti oboroževale vojske v ruski soseščini. Je bilo nameščanje ameriških raket srednjega dosega, podprto z mrežo protibalističnih izstrelkov, pot k miru ali v vojno? Ko bi Rusi počeli podobno na Kubi, kakšna bi bila reakcija ZDA? Pisec poleg faktičnih podatkov uporabi tudi načelo drugačnega toka zgodovine: bi se vojni lahko izognili? Namesto hipotez vzame politično realnost: Zelenski je postal predsednik z napovedjo, da bo kot iskalec miru preprečil eskalacijo nesoglasij z Rusijo, toda predsedniške politike ni vršil v skladu z volilnim programom, ampak pod ameriško taktirko; zavrgel je opcijo nevtralnosti in za zahodni svet postal junak. K temu pridoda še poročanje ameriških medijev, ki so cenzurirali kritiko na račun ameriških vladnih jastrebov. Abelow poleg tega replicira na študije Chomskega o medijski politiki, ki je podpirala ameriške vojaške intervencije v Vietnamu, Nikaragvi etc., vendar brez podrobnih analiz. No, v dihotomnem spopadu dobrega in zla mu uspe zamenjati vlogo negativca. Knjiga, ki je v Ukrajini seveda ne bodo prevedli. A to odpira še drugačno raziskovanje: kdaj, kako in s kakšnimi sredstvi je tamkajšnjo tradicijo svobodnih političnih duelov med proruskimi in proameriškimi pogledi odpravila apriorna aklamacija, namenjena ZDA?
-
5. 5. 2023 | Mladina 18 | Pamflet
Zakoni, ki jih je lansirala vlada, padajo eden za drugim. Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje zakona o RTV, nato o uporabi sledilnih naprav v rokah davčne uprave, zdaj še o množičnem vrednotenju nepremičnin. Proti predlogu dikcije zakona proti mučenju živali protestirajo kmetje in veterinarska stroka in še in še.
-
28. 4. 2023 | Mladina 17 | Kultura | Knjiga
Lucijan Zalokar: Dirka od bloka do drevesa
Avtor je kompetenten: kot novinar pozna zgodovino športa in dopingiranje šampionov, kot nekdanji atletski reprezentant pa se zna postaviti v kožo lovcev na zmage.
