Bernard Nežmah
-
13. 5. 2022 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Werner Herzog: Le crépuscule du monde
Onoda je bil japonski častnik, ki ni vedel, da se je svetovna vojna končala avgusta 1945, in se je še 30 let boril na filipinskem otoku. Peklensko resno: preživel je 111 zased, postrelil nič koliko domačinov, dokler ni cesar poslal njegovega medvojnega poveljnika, da mu sporoči, da je vojne konec. Kako mu je uspelo na naseljenem otočku dolžine 125 in širine nekaj kilometrov? Skrival se je v gostem tropskem gozdu, vsak dan spremenil lokacijo, deloval kot žival, ki vse vidi in vse sliši. Mnogi se gredo igre preživetja v divjini, toda tri desetletja? Kako v vlažnih tropih prižgati ogenj, kako ohraniti orožje, da ne zarjavi? Predvsem pa – kako ohraniti razum? Ko se mu je na koncu iz grmovja prikazal 88-letni nekdanji major Tanaguči in mu povedal, da je tistega dne 9. marec 1974, je prebledel. V svojem koledarju se je namreč zmotil za pet dni! Brez časopisov, brez ure, brez papirja in svinčnika. A vseskozi ga je vodil razum, neko obdobje je delil še s tremi vojaki, večino preživel v dvoje, zadnja leta sam. Kako so lahko verjeli, da vojna še kar traja? Iluzija norosti? Nikakor, v petdesetih letih so prek njih bobneli ameriški bombniki in dobro desetletje pozneje spet nekaj let; prvič so bombardirali Korejo, drugič Kambodžo in Vietnam. A kako sta se sploh našla vojak in režiser? Ko so slednjemu med obiskom na Japonskem ponudili sprejem pri cesarju, jih je zavrnil, češ kaj naj se pogovarja s svetostjo, in potem so osupli gostitelji izdavili: koga pa bi rad spoznal? – Jasno, Onodo. Toda zakaj bi mu ta sploh razkril svojo zgodbo? Avtor Fitzcarralda je poznal govorico džungle, sam brodil po gozdovih v avtobioromanu Hoja v ledu. Varlam Šalamov je 30 let preživel v gulagih Sibirije in sam napisal Kolimske zgodbe, Onoda je živel film – po vdaji ga je slavnostno sprejel ekstravagantni filipinski predsednik Marcos –, njegovo ekosofsko podstat bojevnika pa je razumel šele Herzog.
-
13. 5. 2022 | Mladina 19 | Pamflet
Še preden je zmagovalec volitev Robert Golob postal mandatar, je napovedal, da bo število ministrov povečal za tri. V naslednjem koraku je med imenskimi predlogi obelodanil še Marjana Šarca in Alenko Bratušek. S tem je povečanje osmislil, toda ta sprememba je nastala zaradi njegovega načrta, da v svojo stranko vključi še stranki LMŠ in SAB, kar pomeni, da prve mandatarske poteze vleče z mislijo, kako na jesenskih lokalnih volitvah povečati moč svojega Gibanja Svoboda. Prva je torej misel na lastno korist. Bodoči premier obdan z dvema bivšima premieroma nakazuje simbolno moč, toda ko je vladni predsednik Šarec pred štirimi leti osnoval vlado z dvema ex-premieroma Bratuškovo in Cerarjem, jr., je vlada razpadla že po dveh letih.
-
6. 5. 2022 | Mladina 18 | Kultura | Knjiga
Malcolm Gladwell: Bombniška mafija
Med drugo vojno je skupina ameriških aviatičarjev prišla na idejo, da bi namesto strahotnih bombardiranj sovražnikovih mest zadela v srce vojaškega stroja – tovarne vojaške opreme; in to z natančnimi merilniki, zaradi katerih ne bi pustošila daleč naokoli. Avtor prinese dva primera: nemški Schweinfurt in Japonsko 1945. V prvem so skoraj ustavili proizvodnjo krogličnih ležajev, kar bi pomenilo izbris tankovske in letalske sile rajha, a so takšne akcije odpovedali zaradi grozljivih ameriških izgub. Japonska je pa sploh šokantno razkritje zamolčane strani zgodovine. Letalskega poveljnika, ki je z eskadriljami minuciozno uničeval proizvodnjo letalskih motorjev, so zamenjali z ambicioznejšim kolegom. Ta ni imel zadržkov do civilistov in je japonska mesta obstreljeval z napalm bombami, tako da je v enem napadu praktično požgal Tokio in pustil za seboj 100 tisoč mrtvih meščanov. Ja, hiše so bile iz lesa. Dim nad Tokiem je segal 8000 metrov visoko, sočasno je gorelo od 50 do 1000 uličnih blokov, v šestih urah je zaradi požara izgubilo življenje več ljudi kot kadarkoli v zgodovini. Pekel na Zemlji! A sedaj presenečenje: učili smo se, da so atomski bombi vrgli, da bi z enkratnim dejanjem končali vojno, toda dnevne devastacije z napalmom so se vrstile dan za dnem tudi po Nagasakiju. Ko so se posadke vrnile s poslednjega požiga Isesakija, so v oporišču izvedele, da je pred tem Japonska že kapitulirala. In še finalni šok – komandant LeMay je požgal 67 japonskih mest, ne da bi ameriški vojaški vrh to odobril! Post festum pa še finalni cinizem: 20 let po tem mu je japonska vlada podelila najvišjo nagrado za pomoč pri razvoju japonske letalske samoobrambe!?
-
6. 5. 2022 | Mladina 18 | Pamflet
Renomirani pravnik je v Delu izid volitev pospremil z oceno, da je odslej Slovenija svobodnejša, bolj liberalnejša, bolj socialna in demokratična. A ta precej razširjeni pogled ima šibko točko, saj predpostavlja, da so svoboda, liberalnost, socialni čut in demokratičnost nekaj, kar slikovito potegne čarovnik iz rokava in se zgodi naenkrat, to pot z zmago Roberta Goloba in zaveznikov. In po drugi strani, da je premagana koalicija že sama po sebi utelešenje zla. No, če sledimo dominantnim medijem, bi zadnjo Janševo vlado opisali kot rušenje pravne države in premierovo žaljenje kritičnih novinarjev. Ker sta se ravno zvrstila dan svobode medijev in dan smrti jugoslovanskega predsednika Tita, preverimo analogijo. Je veliki vodja zapisan v medijskih poročilih kot politik, ki je rušil pravno državo in osebno napadal časnikarje in književnike? Nikakor, Janša jo v medijskih očeh slabše odnese od Tita. Ampak pustimo dva voditelja in pojdimo v čas, ko pri nas še niso objavljali svetovnih lestvic medijske svobode. Leta 1987 je pri eni izmed zaplemb Mladine tožilka še posebej pohitela in jo je konfiscirala, še preden je bila zvezana v naslovnico. Naš branilec Matevž Krivic je oporekal, da so zaplenili nekaj, kar še ni bilo časopis, da je to protizakonito in partijskemu sodstvu podkuril s spominom na kraljevino Jugoslavijo, kjer je založnik Ciril Vidmar lahko izdal Kardeljevo knjigo Slovensko narodno vprašanje, saj je kraljevi tožilec postopil po zakonu, torej počakal, da so mu izvod dostavili, ga prebral in izdal prepoved, vmes pa je založnik levji del naklade že poslal med bralce. A sodnik Hinko Jenull, danes tožilec, je bil gluh za dobesedno razumevanje prava in je zaplembo potrdil. Takrat smo živeli v času brez zgodovine časnikarstva, kaj dlje kot do predvojnih komunistov ni segla. V času naših pradedov je v sedemdesetih letih 19. stoletja osrednji dnevnik Slovenski Narod vodil literat Josip Jurčič, ki je doživel stotino zaplemb, a sodobni bralec tega v knjižnih arhivih ne opazi. Pravzaprav se čudi, kako je mogoče, da so ohranjeni in zvezani tudi zaplenjeni izvodi? V spominih je njegov prijatelj in politik Josip Vošnjak popisal urednikovo strategijo: Kadar smo imeli občutek, da nas zaplenijo, smo skrili sto izvodov, ki smo jih dali v kuverte in po pošti poslali našim izpostavljenim naročnikom. Na pošti so posumili, kaj je vsebina, in o tem obvestili deželnega predsednika grofa Auersperga, ki pa si ni drznil odpreti kuvert, ker bi s tem kršil ustavno pravico nedotakljivosti poštnih pošiljk. Avstrijsko cesarstvo je vzelo postavo za sveto in stisnjenih zob sprejelo, če so jih časnikarji izigrali v okviru zakona.
-
29. 4. 2022 | Mladina 17 | Kultura | Knjiga
Mauro Corona: Kot kamen v rečnem toku
Italijanski pisatelj in kamnosek Corona ne prihaja iz vrst kulturnih nevladnikov. Tudi nima težav, o čem bi pisal, kaj bi upodabljal. Bogastvo inspiracije zanj je peklenska mladost. Imel je srečo, da je živel bogu za hrbtom in zato ni končal na naslovki revije, ki bi pozivala dobrodelnike, naj pomagajo fantičku brez čevljev in igrač. Seveda je imel moč, da se ni omejeval z bedo in je iz nje potegnil več, kot mu je ponujala. Z nožem je v kos lesa vrezal luknji in si ustvaril prijatelja v igrivem škratu, leseno skledo je spremenil v ščit in v družbi bratov se je naenkrat znašel, obdan s skladovnico igrač. Kljub temu je bolečina prevladovala nad veseljem, a pomanjkanje ga je gnalo – ker fantič pozimi ni imel kaj početi, vendar je poslušal klic telesa, je podrl javor in si stesal priložnostne smuči. Vmes je prišel božič, najtrpkejši trenutek – dan, ko so vsi otroci dobivali darila, le on z bratoma nikoli nič. To je zarezalo v dušo, vendar sprožilo v njem razmišljanje, tako da je doumel: babica jim ni mogla reči, da nima darov zanje, ker je brez soldov, ampak zato, ker so bili poredni. S tem jim je nevede prišepnila modrost gorjanov – sam se lahko izkoplješ iz brezupa. Ko so ga po dedovi smrti poslali med salezijance, se je kot hribovec upiral redu, a mu je uspelo pogled od mikov narave prestaviti še na magijo literature.
-
29. 4. 2022 | Mladina 17 | Pamflet
Nacionalne parlamentarne volitve so ustoličile največjega zmagovalca v zgodovini. V času slovenske državnosti se je le trikrat dogodilo, da je najmočnejša stranka prešla krepko čez 30 odstotkov in izdatno prekosila največjo tekmico. Leta 2022 je primus Robert Golob z Gibanjem Svoboda in 41 poslanci občutno porazil Janševo SDS s 27 poslanci. Leta 2014 je zmagal Miro Cerar, ml. s SMC ter 36 parlamentarci, drugouvrščena SDS pa je zbrala 21 poslanskih glasov. Leta 2000 je Janez Drnovšek z LDS in s 34 mandati nadkrilil SDS, ki jih je zbrala 14.
-
22. 4. 2022 | Mladina 16 | Kultura | Knjiga
Drago Jančar: Ob nastanku sveta
Osrednja junakinja je jasno – femme, tokrat nekoliko drugačna kot v To noč sem jo videl ali v In ljubezen tudi. Ksenija je bila fatalka z vseh zornih kotov, pokončal pa jo je pornosadizem partizanov, Sonja je zadela drugi tabu: dekle ujetega aktivista je stopilo v romanco z nemškim oficirjem. Tokratni romaneskni vložek je znatno manjši, a vseeno – diva v vukojebini, čeravno jo lahko prepoznamo kot največje mesto ob Dravi. In kako se nerešljivega projekta loti pisatelj? Kako pristopi h gospodični Leni? Osrednje junakinje v romanu preprosto ni. Seveda nastopa, a le skozi zgodbe svojih moških. Njenih besed, potez in občutij roman ne predstavi. Dovolj so vratolomni obrati usode. Ti pa ne padajo v fikcijo, zakaj Jančar v svoji tradiciji zgradi historični kontekst, ki nam ulovi duh časa. Zapiti partizan, ki živi za proslavo svoje brigade, na katero pride sam Stari, in se potem ohromel od mrtvouda vleče naprej skozi vsakdanjik. Lik učitelja, ki je plačal za eno napako, ker je pod okupacijo na šoli poučeval v nemščini. In akterji s te in one strani, katerih bivanje je izklesala partijska doba. Predvsem pa to moštvo stranskih igralcev ne more ponuditi okolja, v katerem bi lahko diva zablestela. Vendar to ni njihova osebna krivda, izvor je obči: socializem, ki takega lika ni predvidel, natančneje – njegove publike.
-
22. 4. 2022 | Mladina 16 | Pamflet
Ministri za kmetijstvo padajo eden za drugim. Najprej Aleksandra Pivec, zdaj Jože Podgoršek, oba na isti način: odnesel ju je račun za prenočitev v hotelu. Bizarna je samo številka – sumljivih tisoč evrov odigra vlogo čistilca avgijevega hleva politike. Seveda pod taktirko vladajočih medijev, ki se niso zadovoljili s pojasnili ministrov, ampak so vztrajali iz dneva v dan na široki fronti in iskali izjave in evidence, ki so oporekale obrambam visokih hotelskih gostov.
-
15. 4. 2022 | Mladina 15 | Kultura | Knjiga
Petra Bole, Ivan Esenko, Andrej Šalehar: Svet opraševalcev
Aktualna knjiga ostaja pri klasičnem okolju, kjer pridelek sadja in cvetočih rastlin omogočijo medonosne čebele, samotarke, čmrlji, metulji, kdaj celo kačji pastirji. Ob bogatem zbiru fotografij knjiga prinaša zavedanje njihove usodne povezanosti s človeško vrsto. Marelica lahko bogato zacveti, a na njej ne bo plodov, če je ne bodo množično obiskale te žuželke. Njihovo nalogo poznamo iz šolskih dni: pelod (m. sp. celice) morajo prenesti na pestič (ž. sp. celice). A kako to deluje?
-
15. 4. 2022 | Mladina 15 | Pamflet
Sedanjost skozi perspektivo oddaljenosti
Številni ocenjujejo televizijska soočenja kot medla. Kar je razumljivo, saj je opozicija pričela volilno kampanjo že pred dvema letoma. Skoraj vse očitke vladi smo že slišali in to šeinšekrat. Ko bi izjavam vzeli obraze, bi ne vedeli, ali prihajajo iz vrst Gibanja Svoboda, LMŠ ali SAB. Trio bi se lahko združil v eno samo stranko. Leta 2011 so današnji voditelji Robert Golob, Marjan Šarec in Alenka Bratušek sedeli v Pozitivni Sloveniji, tako da bi iz desetletne razdalje rekli, da je Jankovićeva stranka glavni tekmec SDS, le da nastopa v treh formacijah. Če bi šli še eno desetletje nazaj, bi njihove akterje našli v takrat osrednji LDS. Je torej to politično kameleonstvo le trik, kako na novo zbrati nekdanje nejevoljne volivce? Pravzaprav ne, saj podpornikov tria ne moti njihova politična preteklost. Velika maškarada torej za prazen nič!? Stara LDS ali Pozitivna Slovenija bi lahko mirno vztrajali s svojimi kadri pod prvotnim imenom. A tu je ključna razlika. Sedaj jim zadošča retorika antijanšizma, ki se kaže v navedbah, katere zakone aktualne vlade bodo odpravili in katere kadre v javnih podjetjih zamenjali, ne da bi predstavili svoj program kot tak. Ta postopek je kajpak bolj ekonomičen – zdajšnja oblast je nedemokratična, s tem, ko zavladamo mi, se vrne demokracija. Slogan – mi smo svoboda in demokracija, ki pa predpostavlja nasprotnika kot utelešenja zla. In kjer je zlo, tam ne rabiš ne misli ne argumentov, saj je to vendar tako očitno, da kot alternativa zadošča naš obstoj. V to verjame tudi večina osrednjih medijev. Pred mesecem je Robert Golob napovedal, da bo odstopil, če na volitvah zmaga Janšina koalicija. A v nobenem intervjuju in soočenjih ga nihče ni vprašal, kdo bo potem predsednik GS? Pred nami so torej volitve, ki ob določenem izidu pomenijo razpad najmočnejše Nejanša grupacije. Človek, ki je iz nič ustvaril alternativno stranko, jo bo čez noč zapustil!!!!!? Zanimivo – vprašanje, ki je medijski tabu.
-
8. 4. 2022 | Mladina 14 | Kultura | Knjiga
Mauro Corona podira moderne poglede o večvrednosti urbane kulture, ko nonšalantno afirmira fizično delo: telo je narejeno za gibanje, mi pa ga ne gibljemo več, namesto nas se giblje mehanizacija. Je čudo metamorfoze: oče ga je mlatil kot psa, mati je utekla iz družine, ni imel niti navadnih škornjev, živel je v bedi in garal kot podiralec dreves, sedaj pa živi kot pronicljivi lik mislečega pisatelja, ki kapitalizira trde izkušnje. Ni kompliciral z materinsko ljubeznijo, jo je pač dobil pri starih starših in teti. Energijo je usmeril v alpinizem, kamnoseštvo in opazovanje narave. Doživel je, kako je jez hidroelektrarne popustil in pustil za seboj tisoče mrtvih in odplavljene vasice v Vajontu. Zakaj pod goro stoletja ni nihče gradil, sedaj pa arogantni človek tam postavlja naselbine in potem se bo čudil, ko se bo oglasila narava s svojo huronsko močjo. Izdaja prastari trik življenja: bistveno je ločiti potrebno od nepotrebnega. Zakaj bi se gnal in dan ustrojil za pridobivanje nečesa, kar pravzaprav sploh ni pomembno? A da bi vedel, kaj šteje, se moraš osvoboditi medijsko-reklamnega sveta, ki ti dopoveduje, kaj je fancy, namesto da bi si svoja veselja našel sam.
-
8. 4. 2022 | Mladina 14 | Pamflet
Volitve na Madžarskem so prinesle veliko presenečenje. A ne samo zmago Viktorja Orbána, temveč volilni zbir njegove stranke Fidesz. Prejela je 54 odstotkov glasov vizavi 34 odstotkom opozicijskega bloka, medtem ko so predvolilne ankete vseskozi kazale na izenačen izid. Zares huronska napaka.
-
1. 4. 2022 | Mladina 13 | Kultura | Knjiga
Roger Scruton: Moderna kultura
Avtor je seveda zgrožen nad sodobno umetnostjo nasploh, ki skozi industrijo produkcije prinaša neskončno mnoštvo arta, ob katerem se človek spontano vpraša, ali ni to samo še umetelno štancanje domislic, daleč od korpusa velikih umetnin. Čeravno tradicionalist, rad poseže po provokativnih primerjavah: med pornografsko sliko, ki deluje na ravni fantazije, in Tizianovo Venero, ki sega v imaginacijo. Toda to počne na ravni dokse, ne da bi iskal razlike med percepcijo ženske, ponujene prek pornografskih podob, in misterioznim pogledom božanske Venere, ki leži gola, ne da bi spodbujala slo po telesu, ampak napeljuje na razmišljanje, kakšna je kot ženska. Ker torej piše monolog, si zapira vrata do bralcev, ki niso njegovi adepti. Kljub temu prinaša relevantna vprašanja, denimo o refleksu mladostniške kulture, ki vsako kritiko na svoj račun pospremi s porogom ali ogorčenjem. In jo kajpak s tem postavi kot novo obliko državno subvencionirane elite. Ko se ustavi pri grafitih, jih definira kot nižjo obliko umetnosti, saj delujejo na ravni črke, ko se postavljajo proti svetu pisave. Jasno, da bo zagovornik kanona velikih literarnih del in ne protikulture, ki se ponaša z destrukcijo. A spet ostaja pri načelnem, ne da bi to izpeljal kot case study.
-
1. 4. 2022 | Mladina 13 | Pamflet
Sprevrženi pogledi na številke
Različna civilna združenja, Mirovni inštitut, koalicija KUL in Društvo novinarjev Slovenije (DNS) redno izpostavljajo problem nedopustnih pritiskov nad novinarji, kjer so običajno politiki tisti, ki s svojimi izjavami zastrašujejo žurnaliste. Kaj pa zapor? Ali ni to eden vrhov obračuna z medijskimi ustvarjalci? Če bi imel pisec na izbiro: da doživi Janšev sarkastični tvit ali 30 dni aresta, bi se vsakič odločil za prvo možnost. In v Sloveniji po koncu partijske vladavine ne pomnim, da bi kakšen izmed piscev zaradi svojih prispevkov končal za rešetkami. Minuli petek pa se je zgodilo: višje sodišče je izdalo odredbo, da spravijo novinarja Bojana Požarja v zapor do nadaljevanja sodne obravnave dveh nekdanjih lastnikov Večera zoper njega. Je z ostrim pismom odreagiralo DNS? Nak, praznovali so svečano podeljevanje nagrad za izjemne dosežke in pogum v novinarstvu. Kajpak je kakšen izmed politikov tvitnil, da je prav, da bo v čuzi. A to pot so se promptno oglasili STA, MMC, spletna POP TV, resda z mikro omembami vesti, toda po deželi se je hitro razvedelo, da bo polemični Požar vsak hip v zaporu. In potem se je pripetil čudež: v petek pozno popoldne, ko so sodniki že na vikend počitku, se je sestal senat Vrhovnega sodišča in razveljavil sodbo, rekoč, da novinar na dosedanjih sojenjih ni kršil procesnih zakonov in da odreditev pripora ni bila nujna in potrebna. Kolikokrat v zgodovini so doslej vrhovni sodniki v parih urah po prejemu vloge že razsodili? Kar kaže, da so bili nad sodbo višjih sodnikov strokovno zgroženi in so sodstvo odrešili velike sramote. A zanimivo, v osrednjih medijih ni bilo uzreti nobenega članka, ki bi poantiral nezaslišano samovoljo sodnikov, ki so posegli po drakonskemu ukrepu zoper novinarja. Tu je vseeno, ali cenimo njegov žurnalizem ali ne, gre za svoboščine, ki v demokraciji pripadajo vsakomur. In zdaj? Bo sodstvo obravnavalo tožbo oškodovanca zoper sodnike, katerim očita kazensko odgovornost za protizakonito odredbo pripora? Ter še manj verjetno: ali bodo slovenski opisovalci nasilja in zastraševanja nad novinarji ta primer evidentirali kot najhujšo obliko administrativne eliminacije nezaželenega novinarskega glasu?
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Kultura | Knjiga
Marie-Louise von Franz: Apulejev Zlati osel
Ironično bi rekli: hvala bogu!, da je, zakaj »zdravi« Lucij bi se ukvarjal bržkone z vsem drugim, kot je pisanje na robu morale. A pozabimo na antično mojstrovino in se prestavimo v moderno interpretacijo. Zakaj glavni junak vseskozi izkuša nove svetove in se spušča v nepredvidljive dogodivščine? Skratka, puer aeternus, ki preskakuje meje, saj se ne more ustaliti. Izvor je hladna ali nevrotična ali nezadovoljna mati, ki sina pohabi in zatorej ta beži pred njo v intelekt, domišljijo in potepuštvo, ko pa se vrne v realnost, spet naleti na lik matere. Lahko tudi v podobi žensk, ki jih napačno izbira: ker je prelen, da bi si žensko osvojil, se ujame v mreže dejavnih očarljivk, kar običajno ni ravno uspešno. Zakaj neuspehi pri ženskah osrednjega lika tega dela? NMK ga deloma odreže od htonične moškosti, od njegovih prvinskih in vsakdanjih reakcij. Preprosto – v situacijah, ko bi moral z dekletom ravnati odločno zoper njene muhe, ostaja v položaju, v katerem ji vseskozi godi.
-
25. 3. 2022 | Mladina 12 | Pamflet
Ena izmed stranskih žrtev vojne je resnica. Norveški filozof Arne Naess je v knjigi Is it painful to think? zapisal, da je bilo na Norveškem pod nemško okupacijo izrečenih veliko laži o Nemcih. No, ni bil na strani Quislinga, saj je sam sodeloval v univerzitetnih oblikah rezistence zoper okupatorje, ampak zvest razmišljanju pač ni zamolčal, da med vojno tudi žrtve širijo laži.
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Kultura | Knjiga
Avtor, ki je vodja poskusnega sadovnjaka, je napisal vademecum za sadjarske začetnike. Zakaj imeti lastno breskev? Ne le da ponuja edinstveni užitek polne sočnosti pravkar utrganega sadeža, ki je tudi prost pesticidov oziroma jih ima toliko, kot ste jih razpršili sami. Seveda pa sadno drevo ni polica, s katere enkrat na leto poberete pridelek. Je izziv, rastlinski tovariš, s katerim drugujete skozi leto. Z drobnimi triki obrezovanja in gnojenja, a tudi s pomočjo proti škodljivcem.
-
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Pamflet
Vsake toliko se pojavi, kdo, ki bombastično opiše Slovenijo kot narod hlapcev, parafrazirajoč Ivana Cankarja. Preprosto – mentaliteta, ki se le klanja nadrejenim in deluje le po njihovih navodilih.
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Kultura | Knjiga
Avtor je bil v devetdesetih letih odgovorni urednik informativnega programa na nacionalki, naslednje desetletje in pol voditelj intervjujev, nato varuh pravic gledalcev, zatem član programskega sveta, še prej novinar na nacionalnem radiu. Mož je hodeči spomin osrednjega medija. Redki si drznejo objaviti takšen pogled v zakulisje. V času vladavine LDS je doživel, da je direktor zahteval prekinitev predvolilnega soočenja, ker je bil voditelj oster do Milana Kučana, in naj on nemudoma prevzame oddajo. Jasno je zavrnil ukaz, nekaj let kasneje je zgrožen ugotovil, da so mimo njegove vednosti uvrstili v neposredni prenos proslavo 50-letnice Jankovićevega Mercatorja, a takrat se je znašel pred izvršenim dejstvom. Tako eklatantni prevzem televizije s strani politike, vendar njeni novinarji, uredniki in hišni sindikat takrat niso priredili protestnih shodov – ne damo nacionalke!
-
11. 3. 2022 | Mladina 10 | Pamflet
O rezultatih strank na prihajajočih volitvah nas obveščajo agencije za merjenje javnega mnenja, ki v sam vrh postavljajo Gibanje Svoboda, ki pa razen obraza svojega protagonista nima ne programa in ne znane ekipe sodelavcev. Koliko jim lahko verjamemo? Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič jim očitno ne kaj dosti. Na lestvicah popularnosti med politiki je že dolgo tik pod vrhom, a je pred dnevi napovedoval, da s svojo stranko ne bo sodeloval v parlamentarni tekmi. No, nedavno je izrekel nekaj pikrih nad oholostjo Roberta Goloba, s katerim sta se dogovarjala, da združita stranki, a je slednji podal nespodobni pogoj, da Zorčič lahko zgolj predlaga svoje kandidate, on pa da bo odločil, če bo katerega sprejel.
-
Bernardo Stamateas: Toksični ljudje
Ker zadovoljni človek knjige zlepa ne bo vzel v roke, njen uspeh implicira obstoj nezadovoljnih množic, ki bi rade v svojem bivanju kaj spremenile – najlažje druščine okoli sebe. Avtor jih naniza celo vrsto: obtoževalci, zavistneži, nasilneži, psihopati, opravljivci, manipulatorji, nevrotiki, samoljubneži, povprečneži, nergači in podobni. Za zgled vzemimo zavist, v kateri trpimo, ker imamo manj denarja in uspeha kot drugi. Ponujena rešitev gre v smer, da jo zamenjamo z občudovanjem, ki bo izziv in vir navdiha, da se zganemo, odpovemo lenobnemu obdobju in sami kaj postorimo. Težji primer so kajpak manipulatorji, saj jih kdaj prepoznamo šele po letu ali dveh, ker odnos pričnejo z zapeljivostjo in navdušenjem, ki se potem neopazno pretvorita v nadzorovanje, odvisnost in druge oblike toksičnosti.
-
Ruski vojaški napad na Ukrajino je udarec po civilizaciji: raketiranje stavb, smrtni davek in uničevanje družbene strukture so tako grozljiva devastacija, da je ni opravičevati s katerimikoli povodi in razlogi.
-
Morgan Housel: Psihologija denarja
Avtor, ki ni psiholog – bil je kolumnist pri Wall St. Journalu –, najprej popisuje zgodbe teh, ki so na borzah zaslužili milijone, desetine milijard. Išče princip, a ga ne najde. To, kar je enega pripeljalo na vrh, je drugega pognalo v bankrot. Izlušči pa stalnico pri poražencih: da bi dobili denar, ki ga niso imeli in niso potrebovali, so tvegali in potem izgubili to, kar so imeli in so potrebovali. Še presenečenje: 40 odstotkov sijajno rastočih podjetij je v nekaj letih izgubilo vso vrednost.
-
Dvoboj enega igralca – blazneža
Potem ko je ruski prezident Vladimir Putin priznal samostojnost donbaških republik in mu je parlament odobril napotitev vojaških sil na to področje, se je izkazalo, da je imel ameriški predsednik Joe Biden prav, da torej Rusija začenja invazijo v Ukrajino. Evidentna kršitev mednarodnega prava. Zahod je napovedal gospodarske sankcije in nizozemski premier Mark Rutte je izjavil, da je Putin blazen.
-
Bojca Januš: Permakultura na vrtu in v življenju
Namesto razlag o principih, ki jih moramo aplicirati na svoj vrt, poudarja posameznikovo pot. Začnimo z manjšim koščkom zemlje, da nas delo ne preobteži. Ukvarjanja z vrtom namreč ne razume kot muko, ampak kot življenjsko držo, ki nam je pisana na kožo. Namesto da bi letali naokoli in denimo kupovali zastirko iz slame, uporabimo tisto, kar imamo pri roki. Radikalno: če nimamo vrta, lahko izkoristimo balkon ali zgolj okensko polico v bloku, na kateri je moč vzgojiti marsikatero vrsto zelenjave.
-
Zadnji mesec so mediji dnevno prenašali besede ameriških in britanskih državnikov, ki so napovedali, da bo do sredine februarja ruska armada vpadla v Ukrajino. Na vrhuncu agitacije se je zgodil absurd – državi, ki sta najbolj zatrjevali, da vojne ne bo, sta bili Ukrajina in Rusija, torej tisti, ki bi se morali spopasti. Ameriška tajna služba CIA je obelodanila celo dan napada. Budno uho seveda tu zastriže: CIA, ki je skrbno varovane podatke predajala samo predsednikovemu krogu, se je tokrat prelevila v reporterja, ki svoje izsledke ponuja celotnemu svetu,!?? Veliko histerijo so sprožili zahodni politiki, toda kakšna je bila vloga množičnih medijev? Seveda se bi ti branili, da so le natančno prenašali izjave politikov. Res? V svojem poročanju so sledili agendi Bidna in Johnsona, ko so svoje prispevke stokrat in več podlagali s posnetki ruskih tankov in raketometov ter z vajami ukrajinskih prostovoljcev. Niti besede pa o najbolj stvarnem problemu – Donbasu in njegovi integraciji v Ukrajino. Ko so pred slabim desetletjem ustavili vojno, so se vpleteni zedinili v sporazumu iz Minska, ki daje ruskim provincam najvišjo stopnjo avtonomije. Med dvema opcijama: Ukrajina z vojaško silo pokori uporne republike ali pa jih priključi k svojemu ozemlju Rusija, so sklenili kompromis. Regiji Lugansk in Donjeck ostaneta v Ukrajini, njena vlada pa spremeni ustavo tako, da jima dodeli visoko stopnjo suverenosti. In kaj se je medtem zgodilo? Dobesedno nič. Kdor se spomni Daytona in Bosne, bo pogrešal svobodo gibanja, trgovanja, nogometnih tekem, tudi z donbaškimi klubi, delovanje administrativnih zadev, po katerih ukrajinska vlada plačuje upokojencem Donbasa pokojnine, financira šolstvo etc. Na dan D, ko naj bi Rusi udarili po svoji sosedi, so Ukrajinci praznovali dan enotnosti in na stadionu razvili največjo nacionalno zastavo. Znamenje enotnosti? Čigave? Enotnost ne pomeni, da stopijo Ukrajinci kot eden, ampak, da najde modus sobivanja celotna država, tudi separatistični republiki.
-
Andrej Benedejčič: Rusija in slovanstvo
A obsežno delo prinaša tudi mnoštvo zgodovinskih detajlov, ki so frapantni. Denimo, da je Hitler tako spoštoval poljskega generala in predsednika Pilsudskega, da je dal ob njegovi smrti (1935) spustiti zastave na pol droga in se udeležil maše zadušnice. Da je Stalin v prvi fazi črtil idejo slovanstva in kongres slovanskih filologov prek svojega aparata označil kot vraščanje v fašizem, potem pa med drugo vojno iniciiral ustanovitev Vseslovanskega odbora.
-
Kaj je najbolj očitna vrednost osrednjih medijev v državi? Ko bi denimo premier Janez Janša v teve-intervjuju napovedal, da bodo odslej pri delu vlade, ministrstev in državnih podjetij vpeljali metode ameriške vojske, bi enoglasno zabobneli, da je to vojaški puč in da predsednik vlade vpeljuje militarizem, Pavle Gantar pa bi tvitnil, da je na oblasti vojaška hunta. In imeli bi prav: vojaške metode, ki predpostavljajo hierarhično poslušnost, so pač nezdružljive s kulturo iskanja dialoga z nasprotniki in urejanja družbe, v kateri so konflikti interesov najbolj normalno stanje.
-
Janez Keber: Leksikon priimkov
Veliki korpus na skoraj tisoč straneh zajame 19 tisoč slovenskih priimkov. Avtor je faktograf in tako mednje všteje še ex-yu priimke, ki jih nosijo državljani, med njimi torej tudi Milošević, Nuhanović, Džafić etc. Nekateri so zelo pogosti – Novakov je več kot deset tisoč, priimek Kiauta pa nosi le devet oseb.
-
Potem ko je pred tednom britanski premier Boris Johnson napovedal, da Rusija pripravlja državni udar v Ukrajini, je tokrat napravil še nadaljnji korak – priletel je v Kijev, kjer je povedal, da bi bila ruska invazija dizaster tako za Rusijo kot celotni svet. Ameriška vlada pa je napovedala premik tri tisoč vojakov iz zahodne v vzhodno Evropo.
