Grega Repovž

Grega Repovž

  • Grega Repovž

    8. 7. 2022  |  Mladina 27  |  Politika

    Sedmi val epidemije

    Koronavirus se je po dobrih treh mesecih vrnil, število okuženih se v evropskih državah, ki kolikor toliko urejeno izvajajo testiranje in nadzorujejo okuževanje, vsak teden skoraj podvoji. Kot obe covidni poletji doslej se razmere najhitreje poslabšujejo v najbolj priljubljenih turističnih krajih – stanje okužb je najslabše v Franciji in Grčiji. Tako je imela sredi tega tedna Francija 2050 okuženih na sto tisoč prebivalcev v zadnjih 14 dneh, Grčija 1850, Italija 1622. Vrstni red je torej podoben kot v preteklih dveh letih, le da se je tokrat z visoko okuženostjo z virusom tem državam pridružila še Nemčija (1452), največja evropska država in država, iz katere prihaja največ turistov tudi v Slovenijo in na Hrvaško.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Uvodnik

    Ponovitev

    Mesec po imenovanju nove vlade navkljub vsemu upanju, ki so ga z visoko podporo vanjo položili volivci in tudi mnenjski voditelji, tisti, ki slovensko politiko temeljito in pozorno spremljajo, že vidijo, da je Robertu Golobu z ekipo uspelo narediti kar nekaj političnih in kadrovskih napak, zaradi katerih se lahko zelo hitro znajde v podobnih stiskah, kakršne so pestile njegove predhodnike. Ko pravimo predhodnike, ne mislimo na predsednike vlade, ampak na opozicijske voditelje, ki so na volitvah premagali SDS in Janeza Janšo.

  • Grega Repovž

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Politika

    Nataša Pirc Musar ali Marta Kos

    Oktobra bodo v Sloveniji predsedniške volitve, v preteklem tednu pa sta svojo kandidaturo že napovedali podpredsednica Svobode in nekdanja diplomatka Marta Kos ter odvetnica in družbeno angažirana pravnica Nataša Pirc Musar. Obe sta liberalki z visoko javno prepoznavnostjo. V javnomnenjski raziskavi smo ju soočili med sabo ter s tremi kandidati s konservativnega pola: evropsko poslanko in nekdanjo predsednico NSi Ljudmilo Novak, nekdanjim diplomatom in podpornikom Janeza Janše Ernestom Petričem, ki sicer nastopa kot zunanji sodelavec z različnimi strankami in konservativnimi iniciativami, ter Alojzom Kovščo, predsednikom državnega sveta in soustanoviteljem zavezništva Povežimo Slovenijo, za katere se tudi zaradi njihovih izjav v zadnjem času ugiba, da bi se znali pojaviti na volilnih lističih. A seveda to ni pravi seznam kandidatov, saj svojih kandidatov še niso razkrile SDS, SD in Levica, torej ne leve ne desne stranke, tudi Ljudmila Novak, če bi kandidirala, nima avtomatično zagotovljene podpore NSi, ki ji je dolga leta sicer predsedovala. Poleg tega pa izkušnje preteklih volitev kažejo, da prav na predsedniških volitvah lahko pride do močnih obratov v javnem mnenju ter presenečenj. Vendar pa nam rezultati tokratne javnomnenjske raziskave kljub temu že jasno nakazujejo razpoloženje v volilnem telesu.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Uvodnik

    Vojni dobičkarji

    V teh dneh velike svetovne naftne družbe, pa tudi lokalne, objavljajo končne rezultate poslovanja v lanskem letu. Analitiki ves čas ponavljajo, da naj bi bil za lansko rast cen energentov in reprodukcijskega materiala ter transporta in drugega kriv postepidemični zagon gospodarstev. Povpraševanje po prvem letu zastoja naj bi bilo tako veliko, da ga dobavitelji niso več dohajali, čemur je sledila rast cen. Zakaj so torej cene rastle? Ker so lahko. Ne zato, ker so se spremenile vhodne cene, ampak ker na teh trgih ni več nobene regulacije. Šlo je torej za čisto zlorabo izrednih razmer.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Uvodnik

    Vojna, naslednja faza

    Vojna v Ukrajini se, tako se nakazuje, že bliža svojemu koncu. Ruski predsednik Vladimir Putin in njegova vojska namreč zgolj še »ravnata« mejo, povezujeta zadnje točke okupiranega območja. In ko bo območje sklenjeno, bo za Rusijo vojna končana. Seveda to ne pomeni, da ne bodo še nekaj časa potekali boji med rusko in ukrajinsko armado, to lahko traja tudi leta – ne nazadnje so spopadi na delu zdaj dokončno okupiranega območja trajali že več kot sedem let, pa se nam v Evropi ni zdelo, da smo sredi vojne.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Uvodnik

    Je kdo rekel elektrika?

    V trenutku nastajanja tega članka ni jasno, ali je ljubljanski župan Zoran Janković vpleten v korupcijsko afero, povezano z gradnjo plinske elektrarne v Ljubljani. Gre za največjo naložbo v prestolnici, vredno 118 milijonov evrov, kriminalisti pa trdijo, da je bila pri tem poslu ponujena podkupnina 3,5 milijona evrov, pri čemer naj bi bilo 650 tisoč evrov že izplačanih. Policija navaja, da so v afero vpleteni Jankovićevi najožji sodelavci, med njimi direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej in direktorica Javnega holdinga Ljubljana Zdenka Grozde. Dodatno dvome o Jankovićevi čistosti zbuja to, da je bil posrednik za grško družbo, ki jo je Energetika Ljubljana izbrala na razpisu, poslovnež Petar Komljenović, dolgoletni Jankovićev prijatelj in poslovni partner njegovih družb. A hkrati zaradi načetega zaupanja v policijo ta trenutek ne vemo niti, kako verodostojna je preiskava: začela se je v času, ko so nacionalni preiskovalni urad vodili ljudje, ki jih je Janez Janša postavil tja prav z namenom obračunavanja s političnimi nasprotniki – med katerimi je seveda tudi Zoran Janković.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Uvodnik

    Sprijaznitev

    Več kot 30 let samostojne države se zdi dovolj dolgo obdobje tudi za sprijaznitev, da je Slovenija po vseh merilih majhna država – res majhna. Vsa poosamosvojitvena leta se zlasti politika in tudi mediji temu dejstvu nekako izogibajo, vsi skupaj sodelujejo v napihovanju te države čez njene dejanske meje, gre za vzbujanje občutka, da smo večji, ker se med seboj tako izjemno razlikujemo in je vsak košček te dežele ekskluziven. Te »sanje«, da je Slovenija kar spodobno velika država, najnazorneje kaže vedno znova oživljen projekt regionalizacije, pri čemer politika zadnja leta kot kar racionalno razdelitev poudarja reorganizacijo države v 14 pokrajin.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Uvodnik

    Prihodnost

    O besedilu koalicijske pogodbe se je v tednih pred imenovanjem Roberta Goloba za mandatarja vnel oster javni prepir, vodili pa so ga predvsem lastniki kapitala, ki so se samodeklarirali za predstavnike gospodarstva. A niso zagovarjali interesov podjetij, dejansko so govorili samo o lastnem, doslej tako skromno obdavčenem premoženju, s katerim razpolagajo. Ali kot je pred tednom dni v Tarči zelo preprosto ponazoril poslanec SD Matevž Frangež: v tem trenutku upokojenec in bogat človek oba plačujeta enako za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pri čemer da na letni ravni revnejši upokojenec za to tudi do ene od dvanajstih pokojnin. Če uvedemo nepremičninski davek in hkrati odpravimo zdravstveno zavarovanje, bo upokojenec plačal 100 do 150 evrov nepremičninskega davka, privarčeval več kot 200 evrov, premožni ljudje pa bodo končno plačevali od dejanskega premoženja (tako kot upokojenec), s čimer bomo v proračunu zbrali več denarja. Pri tem seveda davek za premožnega človeka še zdaleč ne bo znašal dvanajstine letnega dohodka, kolikor mora danes samo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje odšteti revni upokojenec.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Uvodnik

    Imeli so prav

    Tik pred volitvami je v Slovenijo prišlo več tujih novinarjev. Nekatera vprašanja so se ponavljala. Se lahko zgodi, da bo Janša naredil kaj takega kot Trump, da bo insceniral napad na slovenski parlament? Bo sploh priznal izide volitev, na katerih bo verjetno poražen? Se lahko zgodi, da ne bo pripravljen zapustiti oblasti? Bo oviral oblikovanje nove vlade? Kljub dobremu poznavanju Janše smo novinarji tujim kolegom ponavljali, da je Janša sicer avtokrat, da je nevaren človek, a da si te rdeče črte vseeno ne bo drznil prestopiti. In na dan volitev, če odmislimo gnev in žolč, ki ga je v nekem trenutku izlil na medije in zmagovalce volitev, se je zdelo, da smo imeli prav: da bo res priznal poraz na volitvah in da bo njegova vlada tudi razmeroma spodobno zapustila oblast – bo sicer imenovala kopico članov stranke za veleposlanike, pohitela z deljenjem denarja, uresničila se je tudi napoved, da bo zagotovo na eni zadnjih sej poplačala RKC za vdanost in podložnost Janševi avtokraciji, pohitela je z zaposlovanjem strankarskih vojščakov po državnih službah, do prejšnjega tedna opravila več kot sto imenovanj na visoke položaje v uradništvu in javnih institucijah. A vse te nespodobnosti smo pričakovali – so del klasičnega arzenala nespodobnosti Janeza Janše.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Uvodnik

    Tvegana igra

    Bodoči premier Robert Golob je imel po zmagi na volitvah priložnost, da sestavi res dobro ekipo. Kombinacijo starih mačkov s spominom, ki bi vlado varovali z izkušnjami preteklih napak in dogodkov, strokovnjakov na najpomembnejših področjih sedanjega časa, ki bi zagotavljali, da bi Slovenija naredila zeleni preboj. Ekipa, ki jo je predstavil v sredo, ni taka. Golob je pri sestavi ekipe tvegal z nenavadnim izborom. Ki pa ni brez logike.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Uvodnik

    Stvarnost

    Dober teden po volitvah je dogajanje na RTV Slovenija pokazalo tisto, kar smo kljub navdušenju, da smo se avtokratskega režima v Sloveniji vsaj za nekaj časa znebili, ves čas vedeli: da je v dveh letih janšizem prodrl in se zasidral v številne družbene sisteme in podsisteme in da bo odpravljanje neprimerno težje, bolj dolgotrajno in tudi mučno, kot so predvidevali tudi največji pesimisti. Janševiki ne bodo zapustili položajev, na katere so bili postavljeni, nasprotno – vedo, da se zdaj njihova naloga šele začenja. Branili bodo vsak zasedeni položaj, vsako zasedeno institucijo, uporabili vsa politična in pravna sredstva, ne glede na posledice. Za to so bili tudi postavljeni na ta mesta – in ne gre pozabiti, da je pri marsikateri zasedbi trajalo tudi mnogo več kot eno leto, preden je uspela. RTV Slovenija je že tak primer. Postopki zamenjav teh ljudi bodo dolgotrajni in nekaterih sploh ne bo mogoče izpeljati pred iztekom mandatov.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    29. 4. 2022  |  Mladina 17  |  Uvodnik

    Tedni za usodne napake

    Čas po volitvah je za zmagovalce najnevarnejši čas. Zanos zmage in občutek, da je zdaj vse v njihovih rokah in da vse vedo, je zaznamoval veliko zmagovalcev. V slabem smislu.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    22. 4. 2022  |  Mladina 16  |  Uvodnik

    Zadnji dnevi naivnosti

    Liberalni in levi volivci so se tik pred volitvami nenadoma znašli v spremenjenih razmerah. Pred desetimi dnevi je še kazalo, da se bodo v državni zbor uvrstile vse stranke KUL, Gibanje Svoboda pa bo doseglo položaj relativnega zmagovalca in tudi mandatarja, a razmerja so se zadnji teden temeljito spremenila. Podpora koaliciji, ki jo sestavljajo SDS, NSi, SNS, Konkretno oziroma Povežimo Slovenijo in Naša dežela, raste, pola sta blizu izenačitve. Podpora Janševi SDS narašča, zato narašča tudi podpora Gibanju Svoboda, saj se volivci, ki si ne želijo več Janše na oblasti, odzivajo taktično in še bolj množično podpirajo najmočnejšo stranko levoliberalnega pola. Zaradi tega se zmanjšuje podpora LMŠ in SAB, pa tudi Levici in SD. A če bo podpora LMŠ in SAB ostala tako nizka, kot je bila sredi tedna, bo vsaj ena izmed teh strank izpadla iz prihodnjega parlamenta, to pa bo oslabilo celoten levoliberalni pol in okrepilo Janšo.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    15. 4. 2022  |  Mladina 15  |  Uvodnik

    Spopad za milijarde

    Politiko bosta v naslednjem mandatu določali dve področji: energetika in zdravstvo. Pri obeh gre za milijardne proračune. Pri obeh so lobiji izredno močni, različni, imajo veliko moč in denar, velik vpliv, tudi v medijih.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Uvodnik

    Vzhodna ali zahodna Evropa?

    Prav neverjetno je: pred 30 leti so se vzhodnoevropske države iztrgale iz objema Sovjetske zveze in komunizma. Velika večina njihovih prebivalcev je želela živeti v demokraciji zahodnega tipa. Z delitvijo oblasti, zasebno lastnino, kapitalizmom, večstrankarskim sistemom, demokracijo, uveljavljenimi človekovimi pravicami, pravico do anticipacije, delujočo in svobodno civilno družbo, svobodnimi mediji, svobodo izbire in mišljenja. Tudi Rusija je po razpadu Sovjetske zveze poskusila oditi v to smer, a se je ustavila že na prvi tretjini poti. Pot v demokracijo je dokončno ustavil Vladimir Putin, ki je prejšnji komunistični sistem nadomestil s kapitalistično avtokracijo. In na vzhodu smo se nad tem zgražali. In kje smo danes? Vse več držav po vzhodni Evropi postaja po ustroju kopija Putinovega režima: navidezna demokracija, kjer se opozicija ovira in preganja, medije, tako zasebne kot javne, oblast napada in lomi, civilna družba doživlja prepovedi in finančne kazni, človekove pravice se kršijo na vsakem koraku, z zakonodajo ter tudi z nasiljem represivnih organov in državnega aparata. O katerih državah govorimo? Seveda o Madžarski. Pa o Poljski, o Romuniji in Bolgariji, tudi o Hrvaški, seveda o Srbiji. In Slovenija? Dolga leta smo se zgražali nad temi poldemokracijami skupaj z Zahodom in mahali s svojega evropskega vlaka. A leta 2022 smo pred odločitvijo: ali sledimo vzhodnim avtokracijam in se tudi sami začnemo spreminjati v avtokracijo po vzoru Putina ali pa se poskušamo vrniti med normalne demokracije. Seveda tudi zahodna demokracija ni izjemna. Ima veliko šibkih točk. A je demokracija.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Uvodnik

    Dvolični in pogoltni

    Borut Mekina v tokratni Mladini razkriva nenavadne razpise po vsej državni upravi: ta mesec je objavila rekordnih 160 javnih razpisov za prosta delovna mesta za nedoločen čas. Ministrstva, vladne službe, agencije, vojska, policija mrzlično objavljajo razpise z izredno kratkimi roki za prijavo – tri dni! –, brez posebnih zahtev, za nedoločen čas in pogosto celo brez preizkusne dobe. Poglejmo primer, ki ga navaja Mekina: »Generalni sekretariat vlade je 7. marca objavil prosto delovno mesto koordinatorja v sektorju za prevajanje z rokom za prijavo tri dni, mesec prej so z rokom za prijavo tri dni objavili delovno mesto koordinatorja v oddelku za tehnične zadeve.« Da, govorim o ravnanju strank SDS, NSi in SMC – Konkretno, strank, ki ves čas napadajo državno upravo, češ da bi morala biti vitkejša, da je v njej zaposlenih preveč ljudi, da to obremenjuje gospodarstvo in proračun – a prav ti sprenevedavi ljudje danes spet na veliko zaposlujejo svoje ljudi v javnem sektorju. Nespodobno je sicer že to, da to počnejo na koncu mandata, vsem na očeh, brez sramu.

  • Grega Repovž

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Politika

    Kdo bo torej zmagal?

    Kaj dela SDS na področju medijev? Ustvarja množico portalov, televizijskih kanalov, tiskanih medijev, ki so videti kot mediji, zvenijo kot mediji in se predstavljajo kot mediji. Pa so mediji? Niso. So del propagandnega aparata, v njih ne delajo novinarji, ampak propagandni vojščaki stranke. Enako zadnja leta počne Nova Slovenija, tak primer je njen časopis Domovina. Pač, želijo si imeti medije, čeprav je to skregano z vlogo in poslanstvom medijev in politike. S to mimikrijo poskušajo predvsem zmanjšati moč pravih medijev, hkrati pa mislijo, da bodo s tem usmerjali javno mnenje. A enako že leta počnejo na področju javnomnenjskih raziskav. Na eni strani napadajo javnomnenjske agencije, jih poskušajo diskreditirati – Ninamedio na primer že vsaj 20 let –, na drugi strani pa poskušajo vnašati zmedo na to področje tako, da ustanavljajo »svoje« agencije. Takšna je na primer agencija Parsifal, ki jo vodi dolgoletni podpornik stranke SDS Borut Rončević – človek, ki mu je ta vlada pravkar »v zahvalo« ustanovila raziskovalni inštitut ter mu namenila več kot pet milijonov evrov, čeprav za ustanovitvijo ni nobenih resnih vsebinskih razmislekov.

  • Grega Repovž

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Politika

    Prepričljivi Robert Golob

    Agencija Ninamedia je po ponedeljkovem prvem soočenju predsednikov osmih najmočnejših političnih strank na POP TV naredila raziskavo o tem, kdo izmed predsednikov strank (Janeza Janšo je nadomeščal podpredsednik Aleš Hojs) je bil najbolj prepričljiv. Kar 38,3 odstotka vprašanih je kot najbolj prepričljivega ocenilo Roberta Goloba iz Gibanja Svoboda, sledil mu je Aleš Hojs z 10,2 odstotka. Na tretjem mestu se je z 9,6 odstotka znašel Luka Mesec iz Levice, ki mu sledita predsednica SD Tanja Fajon z 8,7 odstotka in Alenka Bratušek iz istoimenske stranke s 6,1 odstotka volivcev.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Uvodnik

    Čas je – za javno RTV

    Ta petek je poleg redne Mladine izšla tudi posebna izdaja Alternative – Misliti volitve. Gre za zelo drugačna besedila, kot bi jih morda pričakovali: za akcijske načrte po posameznih področjih, od energetike, prometa, zdravstva, policije, pravne države ... V njej je na primer prispevek konec prejšnjega tedna preminulega dr. Petra Novaka, strokovnjaka za energetiko, ki je za to priložnost razčlenil zeleni energetski prehod Slovenije. Ali pa na primer prispevek dr. Mateja Ogrina, geografa, strokovnjaka za promet, ki natančno razloži, kaj moramo storiti po 30 letih napačnega prometnega razvoja, zaradi katerega strošek za mobilnost slovenske družine znaša pošastnih 17 odstotkov njenega prihodka, vse skupaj pa obteži spoznanje, da se je po avtocestnem križu Slovenija začela tudi razvijati – in to narobe.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    18. 3. 2022  |  Mladina 11  |  Uvodnik

    Volitve v izrednem stanju

    Med obleganjem Sarajeva so se njegovi prebivalci pogosto »igrali« normalnost. Pač s tistim malo, kar so imeli, so si pričarali zgolj privid, kakšen je bil svet prej in kakšen bi svet v tistem trenutku moral biti. Prirejali so svečane večerje, na primer. Se lepo oblekli, si uredili frizuro, uporabili še zadnje sapice laka in dišav, iz omar, na katere so bila sicer naslonjena drva, potegnili najboljše obleke, zbrali skromno hrano, kupili morda celo kakšen kos mesa. Nekaj več, čisto malo več. In potem so povabili sosede ali pa prijatelje, ki so se lahko prebili do njih, izvlekli prt, vse, kar je le malo dišalo po slovesnem in boljšem, še novoletne okraske, pa čeprav je bil september. Saj ni trajalo dolgo, uro dve, malo pozabe, malo smeha, prej ali slej je nanje legla realnost. Ampak bilo je vredno.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Uvodnik

    Preprosti odgovori

    Bi bilo presenetljivo, da se je na učitelje zaradi stavke to sredo usul tak plaz jeze, besa – da bo tako, je bilo jasno že dan pred stavko, ko so se v neoliberalnih dnevnikih pojavile objave raznih mam, ki seveda najbolje vedo, kaj je šola in kaj si učiteljice in učitelji zaslužijo in česa ne, svoje je prispevala tudi objava lažnih plač učiteljev na enem od SDS-portalov v lasti Orbánovih oligarhov. Na tej točki je nujno ponoviti, zakaj je do stavke sploh prišlo, ker to razblini vse te debate: v Sloveniji imamo enotni plačni sistem za celoten javni sektor, ki z zakonom določa razmerja med različnimi poklici v celotnem sektorju. Ker se je vlada odločila, da se ne bo držala tega zakona in je najprej povišala plače medicinskim sestram, nato pa mimo vseh pravil socialnega dogovarjanja še zdravnikom, so se sindikati morali odzvati in zahtevati, da se zakon o plačah v javnem sektorju izvaja, kot je napisan. Sindikati javnega sektorja so v skladu z zakonsko proceduro torej zahtevali pogajanja, ker tako predvideva socialno sporazumevanje. A vlada, ki bi se morala odzvati po standardnem postopku pogajanj, je sindikatom odgovorila z žaljivim pamfletom, ministrica za šolstvo Simona Kustec pa sploh ni hotela začeti pogajanj – čeprav jo zakon obvezuje. Zato je bila objava stavke naslednja poteza – po zakonu.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    4. 3. 2022  |  Mladina 9  |  Uvodnik

    Dva shoda? Seveda!

    Začnimo pri dejstvih. Do srede smo imeli v Sloveniji že šest shodov za Ukrajino, ne dva, kot razlaga nevedni Zorčič. Prva dva sta bila v petek, v Ljubljani ga je pripravila ukrajinska diaspora, drugega pa v Mariboru Emilija Stojmenova Duh. Tretji je bil v soboto, pripravila ga je beloruska diaspora. Četrti je bil v ponedeljek, organizirala ga je iniciativa Slovenska pomoč Rusiji. Nato je bil v torek veliki shod na Trgu republike, ki ga je pripravila protestna skupščina. Na teh petih (5) shodih so bili pretežno isti ljudje, enkrat v širši zasedbi, drugič v ožji. Poleg prizadetih Ukrajincev, živečih v Sloveniji, posameznih Belorusov in Rusov, ki s tem kažejo nasprotovanje Putinu in vojni, so bili tam ljudje, ki po navadi dvignejo glas za druge. Ki protestirajo tudi za »napačne« begunce. Ki ne protestirajo preračunljivo, ampak za druge.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    25. 2. 2022  |  Mladina 8  |  Uvodnik

    Sebičnost in ozkoglednost

    Borut Mekina, novinar Mladine, sicer tudi magister mednarodnih odnosov, je aprila 2019 – v Sloveniji smo imeli šele slabo leto na oblasti vlado Marjana Šarca, Ameriki pa je še predsedoval Donald Trump – napisal članek, ki se danes bere kot napoved prihodnosti. V njem je citiral domače in tudi tuje strokovnjake, opozorilo pa je bilo zelo jasno: države postajajo egoistične, sebične, tudi države okoli nas se vedejo agresivno, dejansko napadalno, morda tega še ne vidimo, a prekleto nevarno bo, če se bomo tega zavedeli prepozno. Ali kot je že takrat v njegovem članku dejal Denko Maleski, prvi makedonski zunanji minister v vladi Kira Gligorova: »Po svetu je zavladala logika hladne vojne, države so začele igrati igro ničelne vsote, mislijo, da lahko zmage dosežejo le na račun porazov drugih držav. To pomeni, da če delaš kakršnokoli zlo svojemu domnevnemu nasprotniku, je to v tvojem interesu. Logika hladne vojne je bila zelo preprosta. Češ, vi želite rušiti nas, zato bomo mi rušili vas. In v zgodovini odnosov med državami zatonu diplomacije in vere v mednarodno dobro vedno sledi obdobje sebičnosti in vojn.«

  • Grega Repovž

    25. 2. 2022  |  Mladina 8  |  Politika

    Dobri človek Zdravko

    Vlada in njen predsednik Janez Janša sta v ponedeljek sporočila, da bo država izkoristila predkupno pravico in kupila 43-odstotni delež v družbi Sava, ki bi sicer iz rok naložbenega sklada York ob koncu meseca prešel v last madžarskega naložbenega sklada Diófa, katerega lastnik je eden od Orbánu bližnjih tajkunov Daniel Jellinek, pomembno vlogo v družbi pa igra tudi Orbánov zet István Tiborcz. Tako se je vlada odločila pod pritiskom javnosti: v zadnjih mesecih je namreč pripravila že vse korake, da bi celotna družba Sava prešla v roke Madžarov, spremenila je državni načrt upravljanja premoženja in Savo izločila iz njega. Brez dvoma je pričakovala negodovanje javnosti, a ne tako intenzivnega. Posel je ustavila šele, ko je uvidela, kako besna je javnost zaradi te namere.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    18. 2. 2022  |  Mladina 7  |  Uvodnik

    Strateg? Ne, res ne.

    Velja se spomniti, kako smo leta 2008, tik pred volitvami, prišli do enotnega sistema plač v javnem sektorju. Tako kot danes je tudi takrat vlado vodil Janez Janša, Gregor Virant pa je bil minister za javno upravo. Enotni plačni sistem je bil sicer Virantova dolgoletna želja in zamisel, a Janši mu jo je uspelo prodati kot predvolilni met: pač celotnemu javnemu sektorju se zvišajo plače, nekaterim še malce odstopajoče, preračunljivo – na primer RTV Slovenija –, vlada bo požela val navdušenja zaradi svoje dobrote in Janša bo na volitvah gladko zmagal.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    11. 2. 2022  |  Mladina 6  |  Uvodnik

    Sumljiva Pahorjeva poteza

    Ta teden je na police slovenskih knjigarn prišla knjiga Sramota, ki opisuje slabi dve leti delovanja anonimne skupine Non grupa, ki je s svojimi plakati, grafiti in različnimi akcijami s preprostimi potezami (velikokrat kar čopiča) razkrivala naravo oblasti v tej državi. Zagotovo si bomo najbolj zapomnili prav talni grafit Sramota, ki se je vsakič pojavil tam, kjer je lomastila Janševa oblast. A noben pločnik v Sloveniji si v vsem tem času ni bolj zaslužil napisa Sramota kot pločnik na Erjavčevi ulici v Ljubljani, kjer je vhod v prostore predsednika republike Boruta Pahorja. Morda bi ta napis lahko vgraviral v tla kot trajen opomin kar njegov naslednik oziroma naslednica – kot opomin, da je to pomembna funkcija, ki sicer nima veliko pooblastil, kljub temu pa se da zlorabiti, predvsem pa potacati.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Uvodnik

    Režim

    Vlado Miheljak ima v tokratni kolumni zelo prav: četudi gre za banalni znesek in nikakršne resne posledice za oglobljenega, je oglobljenje Pavla Gantarja, ker je na twitterju napisal kritiko ravnanja policistov na protestu, na katerem so porabili 400 nabojev solzivca, hujši eksces od vseh Janševih izpadov, žalitev in tožb doslej – pri čemer to ne pomeni, da doslej marsikdo ni že zelo nasrkal, zlasti protestniki. A obstaja pomembna razlika: zoper Gantarja se je »odzval« režim.

  • Grega Repovž

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Politika

    Višje plače zdravnikov

    Vsi delodajalci in delojemalci vedo, da so pogajanja o plačah tudi pogajanja o dolžnostih in obveznostih. Pogovor o spremembi zneska na plačilni listi je hkrati vedno pogovor o tem, kaj bo na primer zaposleni dodatno delal ali kako se bo izboljšalo njegovo delo, kakšne so v tem primeru njegove obveznosti, bo še lahko delal popoldan za koga drugega. In če je že nekako sprejeto, da naj bi zdravnikom pripadale višje plače, smo pričakovali, da bo obvezni del teh pogajanj celoten paket, da bo del dogovora tudi mala reforma zdravstva. Da se na primer sorazmerno uredi vprašanje dvoživk, da se uvedejo nagrajevanje kakovostnega dela in sankcije za nedelo (da, tudi taki zdravniki obstajajo), da se hkrati določijo novi količniki za pripad pacientov, da se na novo določi cena nadure, ki je zdaj izjemno visoka, ker so tako zdravnikom doslej višali osnovno plačo, možnost popoldanskega dela – da se torej uredijo anomalije, o katerih se je mogoče dogovoriti le na takšnih pogajanjih.

  • Grega Repovž

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Kultura

    Po sledeh Sramote

    Začelo se je s križi. Drugega aprila 2020 so se na Trgu republike na kamnitih kockah na razdalji dveh metrov pojavili črni križi, narejeni s črnim lepilnim trakom. Nakazovali so množico, ki bi lahko protestirala tako, da bi spoštovala vladni odlok o upoštevanju nujne razdalje med ljudmi. Bil je 20. dan razglašene epidemije, slovenska vlada pa je ukrepe za varovanje zdravja nadomestila z represijo. Prepovedala je proteste. Zakaj ravno proteste? Ne brez razloga – nastanek vladne koalicije med SDS, NSi, SMC in DeSUS je zaznamovalo močno protestno gibanje. In Janševa vlada je epidemijo zlorabila, da je te proteste prepovedala.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Uvodnik

    Smo v fazi prekuževanja

    Odločitve različnih evropskih vlad, da sproščajo ukrepe, od danske do ne nazadnje slovenske, mirnost evropske komisije, blaga in pomirjujoča sporočila Svetovne zdravstvene organizacije, mirni odzivi epidemiologov na rastoče številke po vsej Evropi – vse to nakazuje, da je vsaj v Evropi prišlo do temeljnega obrata v boju zoper koronavirus. Faza, v katero prehajamo, je množično prekuževanje. Ne gre za dogovor med vladami, ne gre za dogovor med strokovnjaki, sploh ne gre za neko sprejeto odločitev. Zadeva poteka nekako organsko, politiki jo uvajajo postopoma, vsi se tega vsaj tiho zavedamo, nihče od odgovornih pa tega ne izreče.