Petja Grafenauer
-
14. 9. 2012 | Mladina 37 | Kultura
O muzeju galeriji, ki bi podpiral mlade lokalne umetnike, skrbel za njihovo produkcijo in sočasno odkupoval njihova najnovejša dela ter jih predstavljal javnosti, v Sloveniji le sanjarimo. Takšen muzej, ki bi bil povrhu še v zasebni lasti, pa je za slovenskega kulturoljubca nekaj skorajda nepredstavljivega.
-
7. 9. 2012 | Mladina 36 | Kultura
Avtonomna kulturna cona (AKC) Metelkova mesto znova praznuje rojstni dan. Tokrat devetnajstega. Zdaj, ko je že leto dni polnoletna, je mogoče trditi, da se ne bo pustila zapeljati svojemu nališpanemu sosedu, mestu muzejev, ki si skuša tu in tam prilastiti njeno ime. ’Metelkova’, kot na kratko pravimo objektom nekdanje vojašnice, ki je stala sredi Ljubljane, ima namreč dva dela. Severnega in južnega. Južni je tisti »ta nobel«, urejeni, prazni, kjer zdaj stojijo poštirkani muzeji. Severni je AKC Metelkova mesto, tisti stari, ljudski, avtonomni del, ki so ga idealisti zasedli septembra 1993 in živi še danes.
-
17. 8. 2012 | Mladina 33 | Kultura
V svetu umetnosti so kiparske razstave strah in trepet producentov. Grafike lahko pošlješ v kuverti, za večino kiparskih del pa je treba najeti kombi ali celo tovornjak. Večkrat gre za dela, ki jih je zahtevno ali drago razstaviti, posledica tega pa je, da kiparske razstave le redko zasledimo v programih galerij.
-
27. 7. 2012 | Mladina 30 | Kultura
Na ulicah Maribora, ki se letos ponaša z nazivom Evropske prestolnice kulture (EPK), lahko ob koncu julija, ko Lent pobere šila in kopita, le tu in tam naletiš na zablodelega turista. Prijetno preseneti šele vrsta dogodkov pod skupnim imenom Polenta, ki ti na Plaži ob Dravi ponudi brezplačen topel obrok in ležalnik, vsem sodelujočim pa tudi univerzalni temeljni dohodek. Kot pravi Miha Horvat iz Sonde, bo skušal ta dogodek v 32 dneh in s pomočjo 65.000 evrov, ki so jih dobili od EPK, v Mariboru ponuditi tisto, kar bi moral ustvarjalcem ponuditi sam Maribor, ko bi njegova kulturna politika le imela fokus.
-
20. 7. 2012 | Mladina 29 | Kultura
V neoliberalizmu je kapital tisti, ki določa prihodnost in delovanje galerije, s tem pa vpliva na svet umetnosti in na umetnost samo. Največji strošek je gotovo najem prostora in ljubljanska galerija Ganes Pratt, ki obstaja šesto leto, se je zaradi tega pred kratkim preselila že na tretjo lokacijo. Vsakič, ko se znajde v novem kontekstu, ta vsaj delno določi možnosti za razstave. Zdi se, da je Ganes Pratt zdaj prešel v zrela galerijska leta, odrasel je in se pričel zavedati, da je želja eno, realnost obstoja pa nekaj drugega. Podobno zgodbo smo videli ob prehodu Gregorja Podnarja iz Škuca v Galerijo Gregor Podnar.
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Kultura
Zdi se, kakor da ljubljanska Mestna galerija dosledno upošteva prizadevanje državnih instanc, da bi združile nezdružljivo. Zaradi varčevalnih ukrepov je nastalo superministrstvo z nespevno kratico MIZKŠ, ki znanost, izobraževanje, kulturo in šport združuje na strukturni ravni, pravkar odprta razstava Lepa igra pa preverja, kakšen je odnos med športom in kulturo na vsebinski ravni. V izogib posploševanju se je kuratorka Alenka Gregorič odločila za zožitev športnega polja in zaradi 13. evropskega prvenstva v nogometu, ki se te dni končuje na Poljskem in v Ukrajini, izbrala fuzbal. Žogobrcu pa, skladno s poslanstvom galerije, družbo dela sodobna vizualna umetnost.
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Kultura
Po sedmih letih smo Slovenci dobili novo opero, ki sta jo podpisala skladatelj Jani Golob in libretist Vinko Möderndorfer. Opera Ljubezen kapital je nastala v sodelovanju med ustvarjalcema, ki prijateljujeta že tri desetletja. Sprva je Golob pisal glasbo za predstave, ki jih je režiral Möderndorfer, leta 1992 pa je Möderndorfer ob stoletnici operne hiše napisal libreto za Golobovo opero Medeja. Takoj po premieri sta avtorja začela sanjariti o novem opernem delu.
-
22. 6. 2012 | Mladina 25 | Kultura
V Moderni galeriji je na ogled razstava, ki jo je podprlo novo superministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Prav je, da ob tej priložnosti galerija predstavi superumetnika. Marko Pogačnik se je državi za podporo zahvalil že vnaprej, v začetku devetdesetih, ko ji je brezplačno narisal novi grb. Ta je poseben kar v svetovnem merilu, saj je oblikovan kot kozmogram in ustvarja, pravi avtor, »energijsko polje, ki varuje Slovenijo oziroma spodbuja v njej notranje potenciale«.
-
8. 6. 2012 | Mladina 23 | Kultura
Ulay: »Estetika je zanimiva, etika pa nujna!«
Idiot je bil v stari Grčiji tisti, ki ni sodeloval v političnem in javnem življenju polisa in se je ukvarjal zgolj s svojim lastnim življenjem, in Frank Uwe Laysiepen - Ulay nikakor ni idiot. Je umetnik in nekdanji član umetniškega dueta, ki sta ga sestavljala z nekdanjo partnerko, razvpito »babico performansa« Marino Abramović. Je tudi uomo universale, nenadut intelektualec, ki budno motri svet, moder in prepričljiv sogovornik, anarhist po duši in seveda umetnik, ki se ni nikdar spustil v komercialo.
-
1. 6. 2012 | Mladina 22 | Kultura
V galeriji intermedijskega umetnika Janeza Janše na Komenskega 8 v Ljubljani te dni predstavljajo projekt Domača napetost (Domestic Tension) Wafaa Bilala, iraškega umetnika, ki živi v ZDA. Ameriški časnik Chicago Tribune je ta projekt označil za eno najboljših del politične umetnosti po dolgem času in Bilalu podelil nagrado umetnik leta.
-
11. 5. 2012 | Mladina 19 | Kultura
Jean-Marc Caracci: »Skromno sredstvo združevanja evropskih dežel«
V okviru projekta Evropska prestolnica kulture – Maribor 2012 se je precej po naključju znašel montpellierski fotograf Jean-Marc Caracci. V Novem mestu bo pod taktirko Galerije Simulaker od 16. maja razstavljal evropski prestolnici primerno evropsko serijo fotografij HomoUrbanusEuropeanus o človeku, mestu in Evropi …
-
20. 4. 2012 | Mladina 16 | Kultura
Če bi javnomnenjske ankete merile zanimivost prebivalcev Ljubljane, bi se Igor Ravbar prejšnji teden na lestvici povzpel kar za nekaj klinov. Pa ni ne politik ne kirurg ali gospodarstvenik, še celo umetnik ni, čeprav za hobi ustvarja lesene kipe, čolne in celo leseni bicikel. Ta, iz furnirja in bukovih letev, je menda edini svoje vrste na svetu.
