Petja Grafenauer

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    27. 5. 2016  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Portret

    Valerie Wolf Gang, videastka

    Odraščala je v družini dveh kemikov v Mengšu pri Ljubljani. Kontakta z likovno umetnostjo, razen pri likovnem pouku, kjer so so se z glino bolj obmetavali kot ustvarjali, ni imela. Pa vendar je želela na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo. Doma so bili sicer proti, a na njeno stran je stopila šolska psihologinja in dosežen je bil kompromis: umetniška šola, a gimnazijska smer. Takrat se ji je odprl svet. Prvemu srečanju z umetnostjo je sledil razcvet v šoli in zunaj nje. Bila je predsednica dijaške skupnosti in organizirala je številne dogodke. Starše je prepričala celo, da so jo peljali v Pariz, v Louvre, največji muzej na svetu, ki je bil zanjo veliko odkritje, mami in očetu pa se je zdel le »ok«. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    8. 4. 2016  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Portret

    Nina Čelhar, slikarka

    Je ena najperspektivnejših slovenskih slikark, kar med drugim potrjuje posebna nagrada »Collector’s Invitation« (Povabilo zbirateljev), ki jo je lani prejela ob podelitvi mednarodnih nagrad Essl Art Award CEE, pomembnih priznanj za študente umetnosti iz srednje in jugovzhodne Evrope. Več

  • Petja Grafenauer

    29. 1. 2016  |  Mladina 4  |  Kultura

    Domačin med žvižgači

    Sodobna vizualna umetnost ima rada zvezde, posebej tiste kultne, netipične, politične. Všeč ji je, če se v njenih galerijah znajdejo dela kakšnega kultnega francoskega sociologa, no, ali pa recimo »postnacionalnega neodvisnega raziskovalca računalniške varnosti«, kot uradni opisi predstavljajo Jacoba Appelbauma, sicer tudi novinarja in fotografa. Njegova dela so te dni na ogled pri nas, v ljubljanski Aksiomi. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    22. 1. 2016  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Portret

    Mitja Ficko, slikar

    Do drugega razreda osnovne šole je živel v prleški prestolnici, potem pa se je s starši preselil v Ljutomeru bližnji Kamenščak, v bližino obojih starih staršev. Tu so v poznih 70. letih vozove počasi menjali za traktorje, otroške igre pa so bile drugačne in svobodnejše od tistih v mestu. »Otroštvo – in moje je bilo srečno – te zaznamuje za vse življenje,« pravi. Kljub temu je komaj čakal, da odide od doma. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    18. 12. 2015  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Portret

    Adrijan Praznik, slikar

    V Ljubljani so ga rodili na petek trinajstega leta 1988, seveda brez brade, kakršno si pušča rasti danes. Strip je bil tista likovna zvrst, ki ga je navdušila že kot otroka, in imel je srečo, da so pri sorodnikih premogli pravo knjižnico aktualnih stripovskih izdaj, ki jih je ogledoval in listal, še preden je znal brati. Ustvarjati je začel tudi sam in nastal je blok osemdesetih partizanskih načrtov za osvoboditev Slovenije. Že takrat je bilo njegovo likovno ustvarjanje podrejeno želji po reševanju točno določenega problema in to je za njegove slike značilno še danes. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    27. 11. 2015  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Portret

    Eva Lucija Kozak, slikarka

    Ker se ničesar ne loti, dokler ni povsem prepričana, da bo zmogla, do četrtega leta ni naslikala niti črte. Potem se je osredotočila na risanje plišastih medvedkov. Ko je bila majhna, si je želela nositi le vijoličaste obleke. In še danes jo pritegnejo malce nenavadne stvari in ljudje, ki živijo zunaj ustaljenih okvirov. Sprememb pa ne mara. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    2. 10. 2015  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Portret

    Žiga Kariž, slikar

    V otroštvu v ljubljanski soseski Bežigrad mu je televizija ponujala ameriške krimiče iz 70. let, ki so se dogajali v New Yorku. Lokalna urbana veduta se je mu je risala že ob pogledu od doma proti jugu, po nekdanji Titovi cesti, in tako se je v zavest dečka iz mirnega spalnega naselja vtisnil tudi nevaren, privlačen, barvit in hiter filmski New York. Mesto je zato slikal že na Srednji šoli za oblikovanje, pa potem na Akademiji za likovno umetnost in z njim je ob koncu devetdesetih let tudi diplomiral. Več

  • Petja Grafenauer

    17. 7. 2015  |  Mladina 29  |  Kultura

    Malevič sto let kasneje

    Z naslovom Hommage à Malevič – Še o Črnem kvadratu je razstava v Mestni galeriji nastala ob stoletnici znamenite slike Črni kvadrat na beli podlagi, ki jo je leta 1915 naslikal umetnik rusko-poljskega rodu Kazimir Malevič. Njegova velika retrospektiva je bila lani v galeriji Tate Modern v Londonu, znamenito delo, na podlagi katerega je kustosinja Mestne galerije Mateja Podlesnik zasnovala razstavo, pa je bilo prvič razstavljeno na Zadnji futuristični razstavi 0,10 v Petrogradu leta 1915. Malevič je bil prepričan, da je ustvaril najradikalnejše slikarsko delo 20. stoletja, in pritrdilo mu je več umetnostnih zgodovinarjev. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    10. 7. 2015  |  Mladina 28  |  Kultura

    Umetnik, ki iz vsakdanjega dela čudežno

    Vadim Fiškin je tisti umetnik, ki je leta 2001 po Postojnski jami potoval z balonom premera 16 metrov. In tisti umetnik, ki je leta 1996 veličastno kupolo dunajske stavbe Secesija priklopil na utrip svojega srca, da je svetila v njegovem ritmu. Več

  • Petja Grafenauer

    12. 6. 2015  |  Mladina 24  |  Kultura

    Ko se zvečer zaiskri

    Ko se ob junijskih večerih nad Ljubljano spusti tema, se zaiskri festival Svetlobna gverila. Ob uvodu v festival je bilo nemogoče spregledati svetlobno postavitev, ki je pod vodstvom finskega velemojstra osvetljevanja Karija Kole nastala v parku Zvezda, in so jo medtem žal že ugasnili. A mnoge so še vedno prižgane. V Galeriji Vžigalica bo do zaključka festivala šokiral projekt mladega kolektiva Ring Ging Bling, ki uporablja sicer vsem znano fizikalno dejstvo o komplementarnih barvah, a ga uspešno preoblikuje v navidezno gibljiv ambient, kjer ne manjka presenečenj. Čez cesto, v Križevniški cerkvi, si lahko do 20. junija ogledamo svetlobno doživetje, ki se odlično vključi v mrakobno poslopje. Kljub suhoparnemu naslovu Interferenca valovanja zvočna in vizualna postavitev Roberta Moodyja obiskovalca prevzame in mu ponudi estetsko zadovoljujoče doživetje. Več