Petja Grafenauer

  • Petja Grafenauer

    7. 3. 2014  |  Mladina 10  |  Kultura

    Mi odločamo!

    Države iz naše širše regije, še posebej tiste, ki jih povezujejo primerljive zgodovinske izkušnje, se v kulturi spoprijemajo s podobnimi vprašanji. V zadnjih dvajsetih letih so se v vseh spremenili kultura, njeno občinstvo ter načini produkcije, predstavljanja, razširjanja in ohranjanja, niso pa se spreminjali načini, kako država za kulturo skrbi. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    14. 2. 2014  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Portret

    Tevž Logar, kurator in pisec

    Ko je ljubljanski Galeriji Škuc primanjkovalo sredstev za razstavo, je s kombijem prekrižaril Evropo in dragocene umetnine varno pretovoril v Ljubljano. V Škuc je pripeljal izjemna umetnika Ulaya in Basa Jana Adra, v Benetke odpeljal perspektivno Jasmino Cibic. Več

  • Petja Grafenauer

    31. 1. 2014  |  Mladina 5  |  Družba

    Alternativa po štajersko

    Umetnostna galerija Maribor (UGM) se je tokrat izkazala. Bolje rečeno, s projektom MI, VI, ONI se je izkazala kustosinja Meta Kordiš, ki je zagrizla v mariborsko altersceno osemdesetih let. Sprva je bilo mišljeno, da bo to še neraziskano področje eden od manjših projektov galerije, a k sreči je ta še pravočasno prepoznala potencial razstave in ji namenila svoj celotni, čeprav dotrajani razstavni prostor. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    3. 1. 2014  |  Mladina 1  |  Kultura

    Amelia Jones: Tujka, ki na glas kritizira Marino Abramović

    V ljubljanski Galeriji Škuc je nedavno na povabilo Zavoda Maska in festivala Mesto žensk predavala Amelia Jones, umetnostna zgodovinarka, ki pozornost zbuja tudi zunaj sveta umetnosti. Škuc je pokal po šivih in kar precej poznih obiskovalcev se je moralo gnesti pred vrati, čeprav so s tem motili predavanje. Več

  • Petja Grafenauer

    20. 12. 2013  |  Mladina 51  |  Kultura

    Anophthalmus hitleri

    Na Beneškem bienalu so po stenah slovenskega paviljona plezale neštete podobe avtohtonega jamskega hroščka, poimenovanega po Hitlerju (Anophthalmus hitleri lat.). Predstavnica naše države, vizualna umetnica Jasmina Cibic, je v svoj projekt Za naše gospodarstvo in kulturo vključila tudi kroparske kovaške izdelke, rogaški kristal, spomin na socializem in velike umetnine, ki danes visijo po poslanskih pisarnah, in seveda srce naše domovine – slovenski parlament. Obiskovalce je prepričala s popolno preobrazbo paviljona v prostor, ki je svetu razkazal zgodbo o podobah nacije v visoko estetizirani, a zaradi tega nič manj jedki sodobni preobleki. Več

  • Petja Grafenauer

    30. 10. 2013  |  Mladina 44  |  Kultura

    Trg, ki ga ni

    Galerija Gregor Podnar, ki deluje v Berlinu in ima izpostavo tudi v Ljubljani, je ta trenutek še vedno edina mednarodno pomembna slovenska prodajna galerija sodobne umetnosti. Ko se je leta 2005 iz kranjske industrijske cone preselila na obrobje ljubljanskega središča, je počasi postajala vse prepoznavnejša v lokalnem okolju. Mednarodni teren si je lahko pripravila še pred tem, saj je njen lastnik Gregor Podnar v preteklosti usmerjal razstavno politiko znane ljubljanske Galerije Škuc. Sredi prejšnjega desetletja se je tako za hip zazdelo, da je Slovenija končno na poti k transparentnemu trgu sodobne umetnosti. Več

  • Petja Grafenauer

    6. 9. 2013  |  Mladina 36  |  Kultura

    Z njim se ne zajebavajte!

    Ulay je performer, ki je otrok vojne, saj se je leta 1943 rodil v protiletalskem zaklonišču v nemškem Solingenu. Leta 1968 je postal umetnik, med letoma 1975 in 1988 pa je sodeloval s tedaj drzno mlado jugoslovansko umetnico Marino Abramović, in če ona velja za babico performansa, potem je Ulay njegov dedek. Več

  • Petja Grafenauer

    5. 7. 2013  |  Mladina 27  |  Kultura

    Prepolni rog obilja

    Leta 2004 je umetnik Stane Jagodič izdal avtobiografijo na več kot osemsto straneh. Tudi z njo popolnoma neslovensko zagovarja hiperprodukcijo, ki je značilna za njegov celotni opus. Stane Jagodič ni umetnik, ki bi težil k eni, popolni, vrhunski in nezamenljivi umetnini, temveč iz sebe bruha množice karikatur, slik, risb, asemblažev in kolažev, posnetkov, zvokov in besed, ki vsaka zase povedo le stavek ali dva, šele v njihovem mnoštvu pa postane prepoznavna tudi mreža vizualnosti, ki jo reflektira umetnik. Poleg Jagodiča so takšni umetniki v Sloveniji redki, lahko bi pomislili še na avantgardista Avgusta Černigoja, pa Marka Kovačiča in v zadnjih letih tudi po podjetnosti enakovrednega Jašo. Več

  • Petja Grafenauer

    7. 6. 2013  |  Mladina 23  |  Kultura

    Za gospodarstvo. In kulturo.

    Beneški bienale je gotovo letošnji ključni dogodek sveta sodobne umetnosti, ki ga ne bo presegla nobena druga razstava že zaradi tega, ker poteka v vedno očarljivih Benetkah, ki smo jim letos opravičili celo sivo deževno vreme. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Jane Štravs

    31. 5. 2013  |  Mladina 22  |  Kultura

    Slikar, ki obvlada

    Beseda slikar izriše podobo človeka, ki v ateljeju s čopičem nanaša barvo na platno. V zadnjih desetletjih ta podoba vse manj ustreza realnosti. Slikar, ki zgolj slika, ne bo prišel daleč. Umetnik mora kot dober menedžer skrbeti tudi za kakovostno predstavitev del in vse tisto, kar sledi uspešni razstavi. Poleg slikanja je treba pisati prošnje, načrtovati postavitve, aktivirati fotografe in medije, odgovarjati potencialnim kupcem, voditi računovodstvo, organizirati prevoze, skrbeti za ustrezna besedila, dialog s kupci, naročniki, kustosi in galerijami, poleg tega pa občasno še zavihati rokave in zabiti kak žebelj, prepleskati steno ali izbrati dobre distančnike za slike. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    24. 5. 2013  |  Mladina 21  |  Kultura

    Slikar, ki slikarstvo jemlje zares

    Marko Jakše je umetnik, ki je postal mit, še preden ga je ovrednotila zgodovina. Slikar, rojen leta 1959 v Ljubljani, je na Akademiji za likovno umetnost doštudiral pri slikarki Metki Krašovec in s kvaliteto svojih fantastičnih, neukročenih in v »horror vacui« bežečih platen zamajal uveljavljena pričakovanja o zmernosti slovenskega slikarstva. Še danes in jutri si lahko razstavo njegovih del ogledate v dvorani Galerija, na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Več

  • Petja Grafenauer

    26. 4. 2013  |  Mladina 17  |  Kultura

    Marija Mojca Pungerčar: »Umetniki in drugi izobraženci smo novi proletariat«

    Marija Mojca Pungerčar je pred dnevi postala prva slovenska umetnica, ki je prejela Jakopičevo priznanje – nacionalno priznanje za dosežke v likovni umetnosti, ki ga podeljujejo Moderna galerija, Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Društvo likovnih kritikov ter Akademija za likovno umetnost in oblikovanje. Več

  • Petja Grafenauer

    5. 4. 2013  |  Mladina 14  |  Kultura

    Komunistični slikar

    Ob zadnjih zamahih marčevske zime so v Zagrebu odprli dolgo napovedovano razstavo Picasso, ki je v nasprotju s slovensko inačico izpred nekaj let, na kateri je bila na ogled keramika, javnosti ponudila odličen nabor 56 slik in kipov. Eno prejšnjih sobot okrog šeste ure so livrirani natakarji skozi zadnja vrata v Klovićeve dvore prinašali z lososom obložene kruhke, mize v zimsko hladnem atriju pa so se že dičile s čvarkušami, zaznamovanimi z lokalnim. Vrsta obiskovalcev se je do poznega večera raztegnila na kakih dvesto metrov, vse do zgornje postaje zagrebške vzpenjače. Doslej najdražja razstava v tej galeriji je bila z govori ministrice za kulturo, župana Bandića in ravnateljice pariškega Picassovega muzeja odprta. Več

  • Petja Grafenauer

    22. 2. 2013  |  Mladina 8  |  Kultura

    Pisatelj, ki je vse razrezal do golega

    Cut-upi, ki nam jih iz ljubljanskega parka Tivoli ponuja Mednarodni grafični likovni center, niso novost. A takoj, ko se zasliši, da bomo v pokušino dobili izrezke, razrezke in vrinke, ki jih je, skrbno izbrane iz različnih besedil, podob in zvokov, odbiral William S. Burroughs, zastrižemo z ušesi in v spomin se zarežeta dve imeni slovenske avantgarde – Srečko Kosovel in Avgust Černigoj ter njune lepljenke, ki sta jih ustvarjala ob koncu dvajsetih let in smo jih v lokalnem prostoru znova videli šele v šestdesetih, ko si je zaradi pojava neoavantgarde marsikdo spet upal na stežaj odpreti zaprašene predale. Več

  • Petja Grafenauer

    10. 1. 2013  |  Mladina 2  |  Kultura

    Draga umetnost

    Razstava Draga umetnost, ki je na ogled v ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM), je politična. To je bilo tudi pričakovati, saj jo je pripravil znani zagrebški umetniški kolektiv WHW. Ta pravkar vstopa v 14. leto delovanja, ki se je pričelo z razstavo ob 152. obletnici izida Komunističnega manifesta, in do danes ni zamenjal smeri. Vprašalnice kaj, kako in za koga, ki se skrivajo v njegovem imenu, si mora postaviti vsaka ekonomska organizacija, v delu kolektiva WHW pa so vedno povezane z načrtovanjem, konceptom in izvedbo razstave, s produkcijo in z distribucijo umetnin ter s položajem umetnika na trgu dela. Več

  • Petja Grafenauer

    4. 1. 2013  |  Mladina 1  |  Družba

    prostoRož: »Prostori ne morejo živeti sami«

    Zadnja leta nas ulice v središču Ljubljane presenečajo. V nekem podhodu so s stropa nekaj časa bingljali akvariji z zlatimi ribicami, v nekem parku so se pojavile viseče mreže. Ljubljanico so zasedle zelene žabe na lokvanjevih listih, nedavno so na promenadi pred Kinodvorom odprli igrišče, zadnjih nekaj sred smo lahko na Trubarjevi pohajkovali po zeleni tržnici … Smo že omenili življenja poln Park Tabor? Več

  • Petja Grafenauer

    21. 12. 2012  |  Mladina 51  |  Kultura

    Cirkus bo zapustil mesto

    Leta 2012 je bil Maribor evropska prestolnica kulture. Vedeli smo, da je leta 2003 v bližnjem Gradcu projekt EPK omogočil, da so zgradili Kunsthaus, Hišo literature, Otroški muzej in novo dvorano za sodobno glasbo, niso pa le gradili, ampak so hkrati s tem obogatili tudi sceno, in ta je ostala živa do današnjega dne. Več

  • Petja Grafenauer

    21. 12. 2012  |  Mladina 51  |  Kultura

    Vrnitev Basa Jana Aderja

    Ko rečete Bas Jan Ader, vsi pomislijo na umetnika, ki je leta 1975 skušal prečkati Atlantik v najmanjšem modelu jadrnice, takrat dostopnem na trgu. Z jadrnico je odplul v okviru umetniškega projekta Iskanje čudežnega, in ko so barčico po desetih mesecih našli 150 milj od irske obale, njegovo telo pa je za vedno izginilo, je zgodba postala mit. Več

  • Petja Grafenauer

    19. 12. 2012  |  Kultura

    Toge institucije za kulturo

    Skupina vizualnih umetnikov in kritikov od lanskega leta pripravlja akcijo Javna branja. Gre za enourni bralni performans, ko sočasno na različnih mestih/krajih po Sloveniji glasno berejo. Mimoidoči so jim – Aleksandri Saški Gruden, Zoranu Srdiču Janežiču, Simonu Macuhu, Andreji Džakušič in Petri Kapš, ki sestavljajo jedro ekipe – lahko prisluhnili pred cerkvami in galerijami, v dvorcu Dornava, sedeč pod drevesi v skritih kotičkih slovenske narave, v londonskih mestnih parkih, na vrvečih ulicah. Branja so do naključnih mimoidočih prihajala kot majhna presenečenja in nas spomnila, da javni prostor niso le nakupi, vsakodnevni opravki in usmerjeno divjanje, ampak tudi prostor, kjer lahko v zraku vrši od raznolikih idej. Zakaj bi ga naseljevali le nasilni zvoki komerciale, gotovo se najde tudi prostor za tiste, ki nam je blizu zvočno darilo umetnosti. Več

  • Petja Grafenauer

    16. 11. 2012  |  Mladina 46  |  Kultura

    (Ne)prazne nacionalne ikone

    Slovenija je država, ki jo pozna vsak pravi naci. Tu je namreč doma endemit, s katerim se je Hitlerjevo ime za vedno zapisalo v zoologijo. Ko je amaterski žužkoslovec in velik Hitlerjev oboževalec Scheibel leta 1937 slepega hrošča iz slovenskih jam poimenoval Anophthalmus hitleri, verjetno ni niti slutil, da ga je s tem vpisal med v prihodnosti ogrožene vrste. Po pravilih Linnejeve taksonomije se imen živali in rastlin ne sme spreminjati in vsi poskusi v tej smeri so se končali neuspešno. Ko pa je leta 2006 članek o hitleriju objavil še National Geographic, so zbiralci nacispominkov pospešeno kupovali letalske vozovnice za Slovenijo. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Nada Žgank

    2. 11. 2012  |  Mladina 44  |  Kultura

    Javno o dolgovih

    Saška Rakef je dramatičarka z resno gledališko kariero. Študirala je v Londonu in se izpopolnjevala v Sloveniji, Bosni, Srbiji, na Finskem in v Italiji, njene drame pa so bile uprizorjene na mnogih mednarodnih in lokalnih festivalih ter večkrat objavljene. Njena drama Dom je bila nominirana za Grumovo nagrado in premierno uprizorjena v Prešernovem gledališču v Kranju. Saška Rakef drame tudi režira, spet v mednarodnem prostoru, ustvarja pa tudi za otroke in morda ste na nacionalnih radijskih valovih kdaj ujeli njeno Rdečo nogavičko. Več

  • Petja Grafenauer

    26. 10. 2012  |  Mladina 43  |  Politika

    Kulturniki v krizi

    »Samozaposlenemu v kulturi se dogodi marsikaj presenetljivega,« je te dni ugotavljal prevajalec Sunčan Stone. »Recimo, skoraj vsak teden se mi zgodi, da me kdo pokliče in vpraša, ali bi nekaj ur delal zastonj. Kaj ni to nenavadno? Sam recimo nikdar ne kličem svojega mehanika, da bi ga vprašal, ali bi mi brezplačno popravil avto. Tudi račune za elektriko plačujem redno in celo državi odštejem, kar ji pripada. Ampak vseeno se pogosto odločim narediti kakšno stvar brezplačno. Najpogosteje zato, ker verjamem, da prosilec res nima denarja, da bi plačal, saj dela v kulturi, tako kot jaz.« Več

  • Petja Grafenauer

    26. 10. 2012  |  Mladina 43  |  Politika

    »Entartete Kunst 2012«

    Umetniški projekti, s katerimi se identificira, gredo oblasti še posebej v nos. To ni mit ali neargumentirana trditev, temveč uradno stališče predstavnikov oblasti. Več

  • Petja Grafenauer

    12. 10. 2012  |  Mladina 41  |  Kultura

    Superminister je tudi likovnik

    Internetni veteran Vuk Ćosić je do pred kratkim pripravljal projekt z naslovom Bivša prihodnost zdaj, ki naj bi bil premierno prikazan v projektnem prostoru ljubljanske Aksiome. Pred nekaj dnevi ga je presenetilo obvestilo, da razstave ne bo. Sredstva, ki jih je projektu dodelila komisija strokovnjakov s superministrstva, ki ga vodi Žiga Turk, namreč iz neznanega razloga niso prišla na račun Zavoda za sodobne umetnosti Aksioma, čeprav bi se to moralo zgoditi že 21. septembra. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Sunčan Stone

    5. 10. 2012  |  Mladina 40  |  Kultura

    Kako najti ustvarjalnost?

    Pred leti je v italijanskem Comu, kasneje pa še v Milanu delovala kakovostna galerija, ki jo je vodil galerist slovenskih korenin Andrea Murnik. Galerist, ki je bil najprej kirurg in je nato študiral še psihologijo percepcije, je v Italijo in iz nje pripeljal številne mlade umetnike in med njimi je bila tudi slovenska ekipa Veš slikar svoj dolg (V.S.S.D.). Več

  • Petja Grafenauer

    21. 9. 2012  |  Mladina 38  |  Kultura

    »Cent je edini denar, ki prinaša srečo«

    Se še spomnite, kako smo pred leti brez širokopasovnih prenosov podatkov čakali, da bo v kino prišel najnovejši film, pa so trajali meseci in včasih celo leta. Še slabše je bilo z zvezdami sodobne umetnosti. V Slovenijo so takšni umetniki prišli le redko in pogosto šele tedaj, ko je njihova zvezda že ugašala. Tudi pri tem je bilo vse odvisno od producentov in distributerjev. Toda prišli so boljši časi. Prišel je zavod za sodobno umetnost Aksioma in te dni v Ljubljano pripeljal projekt umetnice Christin Lahr, ki je lani na intermedijskih oskarjih, Ars Electronici, prejel posebno nagrado. Več

  • Petja Grafenauer

    14. 9. 2012  |  Mladina 37  |  Kultura

    Lauba

    O muzeju galeriji, ki bi podpiral mlade lokalne umetnike, skrbel za njihovo produkcijo in sočasno odkupoval njihova najnovejša dela ter jih predstavljal javnosti, v Sloveniji le sanjarimo. Takšen muzej, ki bi bil povrhu še v zasebni lasti, pa je za slovenskega kulturoljubca nekaj skorajda nepredstavljivega. Več

  • Petja Grafenauer

    7. 9. 2012  |  Mladina 36  |  Kultura

    Vse najboljše, AKC Metelkova!

    Avtonomna kulturna cona (AKC) Metelkova mesto znova praznuje rojstni dan. Tokrat devetnajstega. Zdaj, ko je že leto dni polnoletna, je mogoče trditi, da se ne bo pustila zapeljati svojemu nališpanemu sosedu, mestu muzejev, ki si skuša tu in tam prilastiti njeno ime. ’Metelkova’, kot na kratko pravimo objektom nekdanje vojašnice, ki je stala sredi Ljubljane, ima namreč dva dela. Severnega in južnega. Južni je tisti »ta nobel«, urejeni, prazni, kjer zdaj stojijo poštirkani muzeji. Severni je AKC Metelkova mesto, tisti stari, ljudski, avtonomni del, ki so ga idealisti zasedli septembra 1993 in živi še danes. Več

  • Petja Grafenauer

    17. 8. 2012  |  Mladina 33  |  Kultura

    Sosedski kiparski vrh

    V svetu umetnosti so kiparske razstave strah in trepet producentov. Grafike lahko pošlješ v kuverti, za večino kiparskih del pa je treba najeti kombi ali celo tovornjak. Večkrat gre za dela, ki jih je zahtevno ali drago razstaviti, posledica tega pa je, da kiparske razstave le redko zasledimo v programih galerij. Več

  • Petja Grafenauer

    27. 7. 2012  |  Mladina 30  |  Kultura

    Umetnost o(b)staja

    Na ulicah Maribora, ki se letos ponaša z nazivom Evropske prestolnice kulture (EPK), lahko ob koncu julija, ko Lent pobere šila in kopita, le tu in tam naletiš na zablodelega turista. Prijetno preseneti šele vrsta dogodkov pod skupnim imenom Polenta, ki ti na Plaži ob Dravi ponudi brezplačen topel obrok in ležalnik, vsem sodelujočim pa tudi univerzalni temeljni dohodek. Kot pravi Miha Horvat iz Sonde, bo skušal ta dogodek v 32 dneh in s pomočjo 65.000 evrov, ki so jih dobili od EPK, v Mariboru ponuditi tisto, kar bi moral ustvarjalcem ponuditi sam Maribor, ko bi njegova kulturna politika le imela fokus. Več