Petja Grafenauer

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Portret

    Anja Jerčič Jakob, slikarka narave

    Anja Jerčič Jakob (1975) se je rodila v Slovenj Gradcu in odraščala v takrat Titovem Velenju. Do njenega sedmega razreda so živeli v bloku, kjer jo je zaznamovala svobodna otroška igra po hodnikih, stopniščih, parkiriščih in na bližnjem grajskem griču. Pa vendar je bila večkrat tudi sama in takrat se je zatekla v različne kreativne dejavnosti, tudi risanje in slikanje. Že njen stric je v osemdesetih letih na Japonskem uspešno kiparil, oče je med drugim deloval v fotoklubu, doma so bile na stenah slike in po stanovanju kipi. Iz tiskarne ji je oče prinašal papir za risanje, rezanje in druge oblike oblikovanja papirja, mama pa neskončni računalniški papir, ki ga za skice najraje uporablja še danes, le da je zamenjala dobavitelja – zdaj je to brat. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    9. 8. 2019  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Portret

    Maruša Štibelj, ustvarjalka kolaža

    Maruša Štibelj (1986) se je rodila na nedeljo kot gostilniška hči v Kranju, kjer je njena mama stregla še na dan pr ed por o -dom. Hotela je postati morski razbojnik, raziskovalka, veterinarka, modna kreatorka, slikarka … osem let je igrala tenis in si pridobila delavnost, ki jo je krepila ob delu v gostilni. Opustila ga je, ker ji tekmovalnost nikakor ni bila po godu. Še danes stremi k temu, da ne tekmuje, temveč sodeluje, tudi v umetnosti. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    19. 4. 2019  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Portret

    Tina Konec, akademska slikarka

    Rodila se je v Mariboru in odraščala v Oplotnici, predvsem v očetovem ateljeju. Tako je že od malega risala in pri petih, šestih letih uporabljala olje. Tudi mama je bila kreativna in včasih je, namesto da bi pripovedovala pravljice, na dekličino željo risala. V Slovenskih Konjicah je bila prvič na razstavi del akademskih umetnikov, in ko ji je oče razložil, kaj pomeni akademski slikar, si je pri desetih letih izbrala poklic. Akademska slikarka bo. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Portret

    Metka Zver, oblikovalka lesa

    Rodila se je nekega majskega dne leta 1969 in odraščala v šišenskem bloku s starejšo in mlajšo sestro, potem pa v hiši v Sneberjah, skoraj na vasi. Na bežigrajski gimnaziji jo je Jiṙi Bezlaj navdušil za umetnost. Ker na akademijo ni bila sprejeta, se je vpisala na umetnostno zgodovino. Že po dveh tednih je vedela, da je to zanjo prava stvar. Fakulteto je dokončala na porodniški, potem pa je bilo treba preživeti. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    21. 12. 2018  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Portret

    Polona Lovšin, ilustratorka nežnih podob …

    V njeni družini iz Trzina pri Ljubljani se z umetnostjo ni ukvarjal nihče, a že pri treh letih je govorila, da bo slikarka. Pri dveh bratih je bila v družini tista, ki je vedno mirila prepire. Kljub trudu je niso sprejeli na Srednjo oblikovno šolo in po nasvetu staršev se je vpisala na Ekonomsko šolo, a kljubovalno si je mislila: »Boste že še videli.« Pri šestnajstih letih je v Kamniku prišla v družbo pesnikov, spoznala Uroša Potočnika, danes igralca, in se iz pridne deklice prelevila v darkerko, s Potočnikom je prvič vstopila v ŠKUC in K4, poslušala je Nicka Cava, pri tem pa ves čas ustvarjala in risala. Več

  • Petja Grafenauer

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Dogodki

    Artefakti

    Kdor se je kdaj srečal z umetnikom Andrejem Štularjem, je v njegovih očeh gotovo opazil iskro nagajivca, ki najde svoj dom v umetnikovi obsežni ustvarjalni praksi. Štular ustvarja že od sredine osemdesetih let in se izraža v raznolikih medijih in na številnih ustvarjalnih področjih: v ilustraciji, kiparstvu, slikarstvu, lutkarstvu, fotografiji in filmu. Njegova značilna poetika se umetniški zvrsti prilagodi le toliko, da jo izrabi za svoj izrazni način, ta pa je temeljno povezan z uporabo najdenih, zavrženih in pogosto že precej razpadlih predmetov. Na razstavi, ki je le še do konca novembra odprta v Galeriji Alkatraz, gre v prvi vrsti za recikliranje starih slik in tiskanih podob, pa tudi elektromateriala in številnih drugih predmetov. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Portret

    Tanja Vujinović, umetnica

    Intermedijska umetnica Tanja Vujinović je bila leta 1972 spočeta v študentskem domu v Novem Beogradu. Sprva so z materjo Ljubinko in očetom Jankom živeli v Loznici, a so se, ko je končala prvi razred, preselili v Beograd. Tam je končala najprej osnovno, nato pa srednjo šolo za industrijsko oblikovanje. Trenirala je športno gimnastiko, tekmovala, a zaradi hude poškodbe prenehala, zanimali sta jo tudi astronomija in biologija. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    19. 10. 2018  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Portret

    Maja Babič Košir, umetnica

    Prihaja iz Ljubljane in končala je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, smer moda, a kaj, ko je moda ni zares zanimala. Tudi matematika ne in tega izpita na maturi ni naredila, zato se je, namesto na fakulteto, vpisala na neformalno šolo akademskega tipa Famul Stuart, ki je pozneje postala Visoka šola za umetnost Univerze v Novi Gorici. Tam se je prvič srečala s kiparstvom in se nad njim navdušila in profesorica Rene Rusjan ji je svetovala študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer so jo izjemoma sprejeli kar brez mature, kot izreden talent. Dobra je bila v portretiranju in že v prvem letniku je zmagala na natečaju za portret igralke Ite Rine. Z nagrado si je kupila potovanje v Indijo in katrco, ki so ji jo kasneje ukradli. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Portret

    Plateauresidue, umetniški tandem

    Plateauresidue sta Eva Pavlič Seifert in Aljaž Celarc. On prihaja iz Stične, kjer je odraščal na podeželju, ona je iz Ljubljane. Oba sta letnik 1989. Njega je v srednji šoli zanimalo kolesarjenje (danes je prepričan tekač), pa pohodništvo, poezija in kasneje tudi geografija, ki jo je sklenil tudi študirati na Filozofski fakulteti v Ljubljani, a ga je dogmatičnost na oddelku pozneje hudo razočarala. Tik pred študijem je spoznal Evo, ki je odraščala v umetniški družini, blizu so ji galerijski prostori in razstave, takrat se je ravno vpisala na študij umetnostne zgodovine. Igrala je klavir, poleg vizualnega ji je blizu tudi glasba. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Portret

    BridA, umetniški kolektiv

    Trojica umetnikov, ki razmišljanja o sliki in slikarstvu združujejo s tehnologijo, se je spoznala na beneški Akademiji lepih umetnosti. Sendi Mango in Jurij Pavlica (oba sta letnik 1973) sta se poznala že prej, z oblikovne srednje šole v italijanski Gorici. Ta je bila usmerjena praktično, kar je Juriju godilo, saj je pridobil veliko obrtnega znanja s področja umetnosti. Za Benetke sta se odločila, ker z dobrimi ocenami in dokončano italijansko srednjo šolo na beneški akademiji ni bilo treba opravljati sprejemnih izpitov, Sendi pa so spominjale še na njen rodni kraj Split. Več

  • Petja Grafenauer

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Kultura

    Zadeti z gifi

    Leta 2012 je Oxfordov slovar za besedo leta proglasil GIF. GIF je kratica za Graphics Interchange Format, datotečni format, izumljen leta 1987, ki omogoča, da ustvarimo in vizualiziramo kratko zaporedje gibljivih podob v spletnem brskalniku. Novo v zadnjih letih pa je, da se je ta, že zastarela tehnologija vrnila z velikim pompom, ko so jo poleg memejev in emodžijev začeli uporabljati vsi, ki ob besedah pri komuniciranju radi uporabljajo tudi podobe. Seveda najpogosteje na družbenih omrežjih. Več

  • Petja Grafenauer

    13. 7. 2018  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Portret

    Neža Knez, umetnica in nekdanja športnica

    Najprej je bil šport. Kamničanka Neža Knez, letnik 1990, rojena torej leto pred osamosvojitvijo, je igrala tenis. Ko ga je morala opustiti zaradi poškodbe, je pri šestnajstih sedla na kolo in nato vse do 21. leta veljala za vrhunsko kolesarko. Štiri leta je vozila kolo v svetovnem pokalu, zadnja leta je bila celo med prvimi desetimi na svetu. Potem je profesionalno kolesarstvo obesila na klin zaradi študija kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter pod mentorstvom tamkajšnjih profesorjev vstopila v svet umetnosti. Pri tem je bila zelo uspešna – tako dobra umetnica je, da ji je letošnjo pomlad pripadla nagrada skupine OHO, v tem trenutku verjetno najbolj zaželena nagrada za mlade umetnike v Sloveniji. Prejela jo je za umetniško delo Deus ex machina, z njo pa je dobila še dvomesečno umetniško rezidenco v New Yorku in samostojno razstavo v organizaciji Galerije in centra P74 v Ljubljani. Več

  • Petja Grafenauer

    6. 7. 2018  |  Mladina 27  |  Kultura

    Kakovostnih sedem

    Ljubljanska Mestna galerija je pripravila skupinsko razstavo PRRRRRRR, na kateri sedem sodobnih slovenskih umetnic predstavlja izseke svojih praks. Gre za odgovor kustosinje Mateje Podlesnik na polemike ob razstavi Better doggy style than no style, ki jo je v isti galeriji kurirala leta 2016. Takrat je predstavila dela šestih vidnih sodobnih avtorjev iz iste generacije (Viktor Bernik, Žiga Kariž, Gorazd Krnc, Arjan Pregl, Sašo Vrabič, Miha Štrukelj), a razstava je (nepričakovano) odprla vprašanje, ali ni izbira samih moških umetnikov morda navidezno nekorektna in šovinistična. Kritiki so kot sporne omenjali tudi Kariževe in Preglove akte. Zato so tokrat vabila dobile le avtorice. Tudi takšne, ki ustvarjajo akte. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    1. 6. 2018  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Portret

    Nina Slejko Blom & Conny Blom, umetnika

    Vizualna umetnica Nina Slejko Blom (1982) je že med šolanjem na ljubljanski likovni akademiji začela »popravljati« najdene slike drugih avtorjev. Za vrhunec projekta je odkupila sliko petelina Franceta Slane, med Slovenci priljubljenega, a ne posebej kakovostnega slikarja, in jo prekrila z belimi nanosi barve. S tem je podala svojo prvo javno umetniško izjavo o povezavi med popularnostjo in kakovostjo v svetu umetnosti. Leta 2005 je na Akademiji za umetnost v Götteborgu, kamor je odpotovala na podiplomski študij, spoznala švedskega umetnika Connyja Bloma (1974) in postala sta par. Več

  • Petja Grafenauer

    25. 5. 2018  |  Mladina 21  |  Kultura

    Obujena ljubezen

    Piera Ravnikar je zadnja leta vodila vizualni program Kina Šiška, pred nekaj meseci pa je v bližini Cankarjevega doma odprla zasebno galerijo, kjer razstavljajo uveljavljeni in vzhajajoči umetniki. Prav zdaj je tam na ogled razstava Ljubezenska zgodba, na kateri se srečamo s podobami Zvezde in Odeona, junakov, ki sta slovensko likovno umetnost zaznamovala že v devetdesetih letih. Takrat ju je izrisala znana umetnica Petra Varl in znašla sta se vsepovsod, na papirju, stenah, pod spretnimi rokami njene mame pa leta 1996 tudi na gobelinih. Prav ti so zdaj spet na ogled, le da so nekoliko drugačni kot ob nastanku. Triindvajst let kasneje je nanje interveniral slikar Ron Preinfalk. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    25. 5. 2018  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Portret

    Viktor Bernik, vizualni umetnik

    Rojen je bil na materinski dan leta 1971 v tedaj socialistični Ljubljani, kjer je odraščal v družini priznanega umetnostnega zgodovinarja Staneta Bernika. Ta je v slovensko umetnostno zgodovino in kulturo od šestdesetih let pionirsko uvajal nove vidike in zvrsti, zlasti raziskave oblikovanja, fotografije in moderne arhitekture. Vendar pa se sin ni ogrel za umetniško ustvarjalnost očetove generacije, s katero je bil vsakodnevno v stiku, temveč je iskal umetnost, ki bi bila vpeta v življenje. Tako je našel roman. Odraščal je ob branju Sartra, Bukowskega, Gida in Baudelaira. Več

  • Petja Grafenauer

    18. 5. 2018  |  Mladina 20  |  Kultura

    Večno sodoben in svež: Jean-Michel Basquiat

    Poslovil se je veliko prezgodaj, leta 1988, pri komaj 27 letih, pa vendar je obveljal za enega najzanimivejših vizualnih umetnikov 20. stoletja. Čedni mladenič z razmršeno pričesko pa ni bil le vizualni umetnik, bil je vsestranski ustvarjalec in na tedaj izjemno brbotajoči newyorški sceni je na prehodu iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja v osemdeseta leta nase opozoril tudi kot pesnik, didžej in glasbenik. A kot likovni umetnik je še posebno izstopal. Zato, ker je s svojimi pionirskimi in za marsikoga kontroverznimi slikami v umetnost prenesel ulično grafitarstvo, pa tudi druge elemente, ki so se prej zdeli nezdružljivi. In zato, ker je vrata »visoke« umetnosti, ki je bila do tedaj večinoma rezervirana za belce, odprl temnopoltim umetnikom. Zdaj, tri desetletja po smrti, pa je spet aktualen. To potrjuje že velika retrospektivna razstava njegovih del, ki so jo jeseni predstavili v Londonu, zdaj pa jo gosti Schirn Kunsthalle v nemškem Frankfurtu. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    2. 2. 2018  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Portret

    Small but dangers, umetniški tandem

    Small but dangers sta Mateja Rojc in Simon Hudolin - Salči. Oba sta kreativna že od otroških nog, a sprva ni kazalo, da ju bo zaneslo v umetniške vode. Ona prihaja iz Cerknega in šolala se je za gostinko, on pa je v Škofji Loki gulil klopi strojne šole. Pa vendar ju je pot nato vodila na Visoko šolo za risanje in slikanje, kjer sta se spoznala in postala par, takoj po diplomi pa sta začela sodelovati tudi kot umetnika. Prvo skupno razstavo sta v mladinskem klubu CMAK v Cerknem postavila leta 2004 in od takrat sta Small but dangers, na kratko Sbd. Ime ne pomeni nič, je pa parafraza izraza »majhen, a silen« (»sitan, ali dinamitan«). Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Portret

    Ana Sluga, slikarka

    Odraščala je v podeželski ustvarjalni družini na Notranjskem. Mama je bila akademska slikarka in vse življenje svobodnjakinja in njena hči se spomni, kako cenjeni so bili umetniki v času njenega otroštva, v osemdesetih. Velika podjetja so skrbela za kulturo svojih rajonov, pri njih je bila to Kovinoplastika Lož, ki je redno odkupovala mamine umetnine za darila in svojo nastajajočo zbirko. Tega niso počela zaradi marketinga ali davčnih olajšav, temveč v skrbi za kulturo lokalnega prostora. Danes te miselnosti žal ni več. Pa je vseeno tudi sama postala slikarka. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Portret

    Jernej Forbici, slikar in direktor umetniškega festivala

    Njegov oče, po izobrazbi sociolog, je najraje mizaril in oblikoval unikatno pohištvo. Pogosto so bili njegovi naročniki umetniki in plačevali so mu s slikami, tako je umetnine tudi zbiral. Doma v Strnišču pri Kidričevem so jih torej obiskovali umetniki. Zato ne preseneča, da je eden od sinov iz družine Forbici na koncu tudi sam izbral umetniški poklic. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Julien Wasser

    11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Kultura

    Stoletje pisoarja: Marcel Duchamp

    Letos mineva natanko sto let, odkar bi si morali obiskovalci razstave Združenja neodvisnih umetnikov v newyorškem razstavišču Grand Central Palace med številnimi razstavljenimi umetninami ogledati tudi navaden bel pisoar. Ja, navaden bel pisoar, kakršne prodajajo v trgovinah s kopalniško opremo. A za pogled nanj so bili prikrajšani. Čeprav razstava ni bila žirirana in so povabljeni umetniki lahko razstavili karkoli, so organizatorji še pred odprtjem pisoar umaknili. Tako zelo škandalozen se jim je zdel. To je posoda za uriniranje, so bentili. To ni umetnost! To je škandal! Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Portret

    Sašo Vrabič, slikar in beatboxer

    Izhaja iz slovenjegraške družine, kjer se je veliko pelo, igralo inštrumente in po zaključenem delovniku celo slikalo. Tako ne preseneča, da se je že ob koncu osnovne šole odločil za oblikovno srednjo šolo v Ljubljani. Tam je še več risal, v tem času pa se je doučil tudi igranja na inštrumente, saj so imeli doma poleg flavte in saksofona še kitaro in klavir. Več

  • Petja Grafenauer

    16. 6. 2017  |  Mladina 24  |  Kultura

    Auguste Rodin: Umetnik, ki je kipom vrnil živost

    Auguste Rodin je bil kipar, ki si je želel slave in priznanja, postal pa je eno največjih imen v zgodovini umetnosti. Ne preseneča, da letos, ko zaznamujemo stoletnico njegove smrti, muzeji in galerije po vsem svetu pripravljajo posebne razstave, s katerimi se bodo poklonili spominu nanj in široki javnosti podrobneje predstavili njegov izjemni umetniški opus. Več

  • Petja Grafenauer

    7. 4. 2017  |  Mladina 14  |  Kultura

    Damien Hirst

    Marca se je pred Palačo Grassi, eno najpomembnejših galerij v Benetkah, umeščeno tik ob Veliki kanal, znašlo približno 40 kilogramov živalskih iztrebkov. Na ugledno lokacijo v mestu na vodi jih je dostavila skupina angažiranih posameznikov, ki so se poimenovali Animalisti in so v spremnem sporočilu zapisali: »Damien Hirst, pojdi domov! Oglej si to umetnino!« Protest je bil seveda usmerjen proti Damienu Hirstu, že nekaj časa najbogatejšemu in verjetno tudi najbolj razvpitemu še živečemu britanskemu umetniku, ki medije že od leta 1991 polni s škandali, povezanimi z njegovimi umetniškimi deli, pa tudi z vrtoglavimi cenami, ki jih ta dela dosegajo na trgu umetnin. Za predstavitev najnovejšega projekta je izbral Benetke in ta novica že dolgo razburja tamkajšnje borce za pravice živali. Na svoji spletni strani so zapisali, da je Hirst nepravi umetnik, da umetnost gradi na izrabljanju živali in si je na tem zgradil tudi bogastvo: »Hirst živali nagači, razkosa in pogosto ubije posebej za umetniški projekt.« Zato so mu tudi pripravili fekalno »dobrodošlico«. Več

  • Petja Grafenauer

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Kultura

    Razstavni plonklistek

    Razstave, na katerih so na ogled dela svetovno znanih avtorjev, pritegnejo. Ni nas malo, ki bi bili, če seveda ne bi bilo takšnih ali drugačnih omejitev, pripravljeni samo zato, da bi si jih ogledali, sesti v avtomobil in se nekaj ur voziti do galerije ali muzeja. Ali pa sesti na letalo in si poleg razstave ogledati še mesto, ki jo gosti, in njegove druge znamenitosti. Zato smo pobrskali po programih galerij in muzejev v bližnji in daljni okolici in izbrali nekaj razstav, ki so že odprte ali so šele napovedane in so vredne obiska. Še več, izbrane razstave dokazujejo, da letošnje leto pravzaprav prinaša med in mleko sodobne umetnosti. Želeli bi le, da bi se potenciala takšnega kulturnega turizma bolj zavedali tudi pri nas. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    7. 10. 2016  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Portret

    Ana Pečar, umetnica

    Hodila je na mariborsko gimnazijo in se pubertetniško upirala ustaljenemu redu. V četrtem letniku se je na sošolčev predlog prijavila v program za izmenjavo srednješolcev in se odpravila v ZDA, ki je niso prav posebej privlačile, saj jih je poznala le iz hollywoodskih filmov in poročil. Odšla je iz upora in želela si je spoznati sistem, ki dominira svetu. Doživela je nekaj drugega. Spoznanje se je zgodilo v Fargu v Severni Dakoti in omogočila ga je velikodušna finančna in moralna podpora svobodomiselnih staršev. Več

  • Petja Grafenauer

    30. 9. 2016  |  Mladina 39  |  Kultura

    Razstavni plonklistek za jesen 2016

    V poletnih mesecih je potekal 9. Berlinski bienale, v Zürichu je bila na ogled že 11. Manifesta, potujoča velika razstava sodobne umetnosti, v Palais de Tokyo v Parizu je razstavo Ostati živ (Staying Alive) kuriral razvpiti pisatelj Michel Houellebecq, v Londonu so odprli dolgo pričakovani novi Tate Modern, zdaj je ena najznamenitejših svetovnih galerij večja še za palačo. Novi del, katerega gradnja je stala 290 milijonov evrov, je projektiral slavni švicarski arhitekturni dvojec Herzog & de Meuron. Oktobra Londončane, kot vsako leto, čaka sejem sodobne umetnosti Frieze. Do novembra pa si je v Bologni mogoče ogledati razstavo o pop idolu Davidu Bowieju. Več

  • Petja Grafenauer

    29. 7. 2016  |  Mladina 30  |  Kultura

    Galerija, dispečerski center ... no, ali pa garaža

    Metka Golec je polovica nekdanjega tandema son:DA, ki je slovensko in mednarodno sceno vizualne umetnosti bogatil dobrih 15 let, nedavno pa je stopila na samostojno pot z novim umetniškim imenom, Toni Soprano. Ja, z natanko takšnim imenom, kot ga je nosil glavni junak kultne mafijske nadaljevanke Sopranovi. Še vedno je povezana z mariborskim inter(trans)disciplinarnim laboratorijem GT22, ki povezuje umetnost in kulturo ter ga vodi drugi del nekdanjega tandema Miha Horvat, in še vedno ostaja pri značilnih risbah, ustvarjenih z računalniško miško, ki zasedejo majhne ali pa zelo obsežne površine – ena vidnejših je v Ljubljani nekdaj krasila stopnišče Mednarodnega likovnega grafičnega centra. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    8. 7. 2016  |  Mladina 27  |  Kultura

    Za dobro vago domačega arta

    Pri nas radi pravimo, da trga, kjer bi slovenski sodobni vizualni umetniki lahko prodajali svoja dela, ni. A trgov je pravzaprav več. Eden izmed njih, tisti obljubljeni, ki deluje, je seveda mednarodni. Sestavlja ga mreža prodajnih galerij in umetnostnih sejmov in cene, ki jih tam dosegajo umetnine, so lahko tudi zares vrtoglave. V prvi ligi tega trga so naprodaj umetniška dela avtorjev, ki razstavljajo na bienalih in velikih razstavah, v tretjo pa sodijo številni nizkoproračunski sejmi, slabše galerije in tisti, ki prodajajo umetniško efemero, knjige umetnika, multiple ali pa grafike, čeprav cene pri znanih avtorjih tudi tu lahko sežejo v precejšnje višave. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    17. 6. 2016  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Portret

    Rajko Bizjak, fotograf

    Je fotografski portretist ženskega mednožja in temu se posveča od rosnih, srednješolskih let. Ko je odraščal v Vrtojbi, na rodovitni goriški ravnini zahodnega roba Slovenije, ni sicer prav nič, razen morda tega, da je na pobudo staršev obiskoval glasbeno šolo, kazalo, da bo postal umetnik. Potem pa sta v svetu umetnosti pristala kar dva družinska člana, poleg njega tudi njegova polsestra Pavla, ki danes vodi Kulturni dom v Novi Gorici. Več