Petja Grafenauer

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    27. 5. 2016  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Portret

    Valerie Wolf Gang, videastka

    Odraščala je v družini dveh kemikov v Mengšu pri Ljubljani. Kontakta z likovno umetnostjo, razen pri likovnem pouku, kjer so so se z glino bolj obmetavali kot ustvarjali, ni imela. Pa vendar je želela na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo. Doma so bili sicer proti, a na njeno stran je stopila šolska psihologinja in dosežen je bil kompromis: umetniška šola, a gimnazijska smer. Takrat se ji je odprl svet. Prvemu srečanju z umetnostjo je sledil razcvet v šoli in zunaj nje. Bila je predsednica dijaške skupnosti in organizirala je številne dogodke. Starše je prepričala celo, da so jo peljali v Pariz, v Louvre, največji muzej na svetu, ki je bil zanjo veliko odkritje, mami in očetu pa se je zdel le »ok«. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    8. 4. 2016  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Portret

    Nina Čelhar, slikarka

    Je ena najperspektivnejših slovenskih slikark, kar med drugim potrjuje posebna nagrada »Collector’s Invitation« (Povabilo zbirateljev), ki jo je lani prejela ob podelitvi mednarodnih nagrad Essl Art Award CEE, pomembnih priznanj za študente umetnosti iz srednje in jugovzhodne Evrope. Več

  • Petja Grafenauer

    29. 1. 2016  |  Mladina 4  |  Kultura

    Domačin med žvižgači

    Sodobna vizualna umetnost ima rada zvezde, posebej tiste kultne, netipične, politične. Všeč ji je, če se v njenih galerijah znajdejo dela kakšnega kultnega francoskega sociologa, no, ali pa recimo »postnacionalnega neodvisnega raziskovalca računalniške varnosti«, kot uradni opisi predstavljajo Jacoba Appelbauma, sicer tudi novinarja in fotografa. Njegova dela so te dni na ogled pri nas, v ljubljanski Aksiomi. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    22. 1. 2016  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Portret

    Mitja Ficko, slikar

    Do drugega razreda osnovne šole je živel v prleški prestolnici, potem pa se je s starši preselil v Ljutomeru bližnji Kamenščak, v bližino obojih starih staršev. Tu so v poznih 70. letih vozove počasi menjali za traktorje, otroške igre pa so bile drugačne in svobodnejše od tistih v mestu. »Otroštvo – in moje je bilo srečno – te zaznamuje za vse življenje,« pravi. Kljub temu je komaj čakal, da odide od doma. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    18. 12. 2015  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Portret

    Adrijan Praznik, slikar

    V Ljubljani so ga rodili na petek trinajstega leta 1988, seveda brez brade, kakršno si pušča rasti danes. Strip je bil tista likovna zvrst, ki ga je navdušila že kot otroka, in imel je srečo, da so pri sorodnikih premogli pravo knjižnico aktualnih stripovskih izdaj, ki jih je ogledoval in listal, še preden je znal brati. Ustvarjati je začel tudi sam in nastal je blok osemdesetih partizanskih načrtov za osvoboditev Slovenije. Že takrat je bilo njegovo likovno ustvarjanje podrejeno želji po reševanju točno določenega problema in to je za njegove slike značilno še danes. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    27. 11. 2015  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Portret

    Eva Lucija Kozak, slikarka

    Ker se ničesar ne loti, dokler ni povsem prepričana, da bo zmogla, do četrtega leta ni naslikala niti črte. Potem se je osredotočila na risanje plišastih medvedkov. Ko je bila majhna, si je želela nositi le vijoličaste obleke. In še danes jo pritegnejo malce nenavadne stvari in ljudje, ki živijo zunaj ustaljenih okvirov. Sprememb pa ne mara. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    2. 10. 2015  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Portret

    Žiga Kariž, slikar

    V otroštvu v ljubljanski soseski Bežigrad mu je televizija ponujala ameriške krimiče iz 70. let, ki so se dogajali v New Yorku. Lokalna urbana veduta se je mu je risala že ob pogledu od doma proti jugu, po nekdanji Titovi cesti, in tako se je v zavest dečka iz mirnega spalnega naselja vtisnil tudi nevaren, privlačen, barvit in hiter filmski New York. Mesto je zato slikal že na Srednji šoli za oblikovanje, pa potem na Akademiji za likovno umetnost in z njim je ob koncu devetdesetih let tudi diplomiral. Več

  • Petja Grafenauer

    17. 7. 2015  |  Mladina 29  |  Kultura

    Malevič sto let kasneje

    Z naslovom Hommage à Malevič – Še o Črnem kvadratu je razstava v Mestni galeriji nastala ob stoletnici znamenite slike Črni kvadrat na beli podlagi, ki jo je leta 1915 naslikal umetnik rusko-poljskega rodu Kazimir Malevič. Njegova velika retrospektiva je bila lani v galeriji Tate Modern v Londonu, znamenito delo, na podlagi katerega je kustosinja Mestne galerije Mateja Podlesnik zasnovala razstavo, pa je bilo prvič razstavljeno na Zadnji futuristični razstavi 0,10 v Petrogradu leta 1915. Malevič je bil prepričan, da je ustvaril najradikalnejše slikarsko delo 20. stoletja, in pritrdilo mu je več umetnostnih zgodovinarjev. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    10. 7. 2015  |  Mladina 28  |  Kultura

    Umetnik, ki iz vsakdanjega dela čudežno

    Vadim Fiškin je tisti umetnik, ki je leta 2001 po Postojnski jami potoval z balonom premera 16 metrov. In tisti umetnik, ki je leta 1996 veličastno kupolo dunajske stavbe Secesija priklopil na utrip svojega srca, da je svetila v njegovem ritmu. Več

  • Petja Grafenauer

    12. 6. 2015  |  Mladina 24  |  Kultura

    Ko se zvečer zaiskri

    Ko se ob junijskih večerih nad Ljubljano spusti tema, se zaiskri festival Svetlobna gverila. Ob uvodu v festival je bilo nemogoče spregledati svetlobno postavitev, ki je pod vodstvom finskega velemojstra osvetljevanja Karija Kole nastala v parku Zvezda, in so jo medtem žal že ugasnili. A mnoge so še vedno prižgane. V Galeriji Vžigalica bo do zaključka festivala šokiral projekt mladega kolektiva Ring Ging Bling, ki uporablja sicer vsem znano fizikalno dejstvo o komplementarnih barvah, a ga uspešno preoblikuje v navidezno gibljiv ambient, kjer ne manjka presenečenj. Čez cesto, v Križevniški cerkvi, si lahko do 20. junija ogledamo svetlobno doživetje, ki se odlično vključi v mrakobno poslopje. Kljub suhoparnemu naslovu Interferenca valovanja zvočna in vizualna postavitev Roberta Moodyja obiskovalca prevzame in mu ponudi estetsko zadovoljujoče doživetje. Več

  • Petja Grafenauer

    15. 5. 2015  |  Mladina 20  |  Kultura

    Mrakobna edicija

    Prejšnji teden smo jo le dočakali, težko pričakovano letošnjo edicijo Beneškega bienala, najpomembnejše prireditve sodobne umetnosti, ki se vsaki dve leti ugnezdi v enem od turistično najprepoznavnejših mest na svetu. Sreča za nas, da je od Ljubljane oddaljeno le približno tri ure vožnje. Več

  • Petja Grafenauer

    24. 4. 2015  |  Mladina 17  |  Kultura

    Razstavni plonklistek 2015

    Pariz, New York, Berlin in London že od nekdaj veljajo za prestolnice umetnosti. In tudi letos prav ta mesta gostijo najzanimivejše razstave v naši bližnji okolici. Sploh tiste, s katerimi lahko za hip izstopimo iz stvarnosti. Več

  • Petja Grafenauer

    27. 3. 2015  |  Mladina 13  |  Kultura

    Veliki mojster

    Bojan Gorenec od leta 1996 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je tudi sam študiral, poučuje slikarstvo in risbo. Nekaj časa je bil celo dekan, sicer pa je eden redkih slikarjev, ki o umetnosti tudi pišejo, so prevajali nekatera ključna besedila o umetnosti in imajo o stvareh svoje mnenje. Čeprav gre za zanimivega človeka, pa je, podobno, kot velja za nemškega slikarja Gerharda Richterja, s katerim ga občasno primerjamo, še precej zanimivejše od njega njegovo slikarstvo. Več

  • Petja Grafenauer

    27. 3. 2015  |  Mladina 13  |  Kultura

    Nekoč so bili heroji

    »Mesto vstaje«, kot so drugo največje slovensko mesto imenovali nekoč, se od prejšnjega tedna ponaša z razstavo, ki v mariborsko mrtvilo zareže že z naslovom: Naši heroji. Gre za razstavo, na kateri so v ospredje postavljene kiparske in slikarske upodobitve herojskih moških in žensk, ki so jih umetniki po vsej nekdanji Jugoslaviji izdelovali v spomin na osvoboditev leta 1945 in žrtve druge svetovne vojne, pa tudi v spomin na klic po svobodi, slogi, bratstvu, enakosti. Več

  • Mene so zrezali

    Tale kriza me je precej sesula, priznam. Seveda se ne dam, ne gre za to. Samozaposlena v kulturi sem. Kustosinja, kritičarka in urednica. Ker ne znam več odložiti dela, ker si govorim, da ga ne smem, saj so me učili, da kdor ne dela, naj ne je, sem letos zamudila partnerjev rojstni dan. Pozabila sem nanj, ni se vklopil v moj urnik. Za novo leto sem izpolnjevala obrazce za prijave na ministrstvo za kulturo, saj tam nihče ni pomislil, da tudi samozaposleni radi praznujemo. Več

  • Petja Grafenauer

    30. 1. 2015  |  Mladina 5  |  Kultura

    O državi spektakla

    Vizualna umetnica Jasmina Cibic, ki živi med Londonom in Ljubljano, uspešno izkorišča prepoznavnost, ki ji jo je leta 2013 prinesel nastop na beneškem bienalu, enem najpomembnejših dogodkov sodobne umetnosti na svetu. Več

  • Petja Grafenauer

    19. 12. 2014  |  Mladina 51  |  Kultura

    Parazit je bil, je in bo

    Institucija MG + MSUM, znotraj katere delujeta Moderna galerija in Muzej sodobne umetnosti Metelkova, skuša od prenove galerijskega poslopja leta 2010 in odprtja nove muzejske stavbe ob koncu leta 2011 polniti luknjo, ki nastaja zaradi pomanjkanja preglednih in retrospektivnih razstav slovenskih umetnikov. Na srečo sorodne razstave pripravljajo tudi druge institucije, saj je seznam kakovostnih umetniških opusov, ki doslej še niso bili ustrezno ovrednoteni, a bi si to zaslužili, dolg. Več

  • V delovnem času fotoreporterji, v prostem času umetniki

    Vse od prvega urednika fotografije Toneta Stojka je za fotografe Mladine veljalo, da od časopisne fotografije občasno, pogosto ali celo redno zavijejo tudi v svet umetnosti in alterscene. Kontekst, ki ga je uveljavil Stojko, je skupaj z evforijo poosamosvojitvenega časa zakuhal ta zanimivi pojav. A fenomen Mladininih fotografov, ki so hkrati umetniki, živi še danes. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    12. 12. 2014  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Portret

    Alenka Pirman, umetnica

    Od nekdaj je doma v stolpnici za Bežigradom. Stanovanje si deli s sinom Tiborjem Bolho, s katerim sta pravkar izdala strip V liftu. Pogovore v dvigalu je beležila med letoma 1999 in 2003, strip pa je zdaj na ogled na njeni pregledni razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, ki je plod celoletnega sodelovanja s kuratorji Barbaro Borčić, Nevenko Šivavec in Božidarjem Zrinskim. Prvič po letu 1995 so bile razmere za delo odlične, pravi. Več

  • Petja Grafenauer

    21. 11. 2014  |  Mladina 47  |  Kultura

    Okostje avantgarde

    Blizu meje s sosednjo Italijo, le dve uri vožnje od Ljubljane, leži vas Codroipo. Tam je Ludvik I. Manin, zadnji beneški dož, v 17. stoletju postavil podeželsko vilo, ki je bila tako ugledna, da si jo je stoletje pozneje za domovanje izbral Napoleon in 17. oktobra 1797 prav v njej s podpisom končal več kot tisočletno življenje Beneške republike. Propad republike je škodo povzročil tudi palači. Vse bolj je propadala in v slabem stanju v drugi polovici 20. stoletja prešla v last dežele Furlanije - Julijske krajine. Več

  • Petja Grafenauer  |  foto: Uroš Abram

    10. 10. 2014  |  Mladina 41  |  Kultura

    Umetnine na stojnicah

    Prodajne razstave, tako imenovani sejmi, nastajajo zato, da posamezne panoge druga drugi in obiskovalcem predstavijo najnovejše produkte, se seznanijo s konkurenco ter preverijo trende in priložnosti. Največji sejmi so avtomobilski, knjižni in kmetijski. Mondial de l’Automobile, avtomobilski sejem v Parizu, denimo obišče skoraj milijon in pol obiskovalcev. Znani so tudi sejmi z vizualnimi umetninami, čeprav malo manj, na največjega – ARCO v Madridu – pride skromnih 150.000 obiskovalcev. A tudi tu se obrnejo velike vsote. V letnem poročilu MCH Group, podjetja, ki ima v lasti največji svetovni sejem umetnin v Baslu ter še sejma v Miamiju in Hongkongu, piše, da so lani zaslužili 472,6 milijona švicarskih frankov. Več

  • Petja Grafenauer

    3. 10. 2014  |  Mladina 40  |  Kultura

    »Raje ne bi«

    V Gradcu, le šestdeset kilometrov od slovenske meje, se je pred kratkim začela Štajerska jesen, mednarodni festival, ki ga je leta 1968 kot festival »nove umetnosti« ustanovil akademski profesor Hans Koren. Festival je dokaz, da sposobna kulturna politika lahko omogoči uspešno združitev scene in ji prepusti vsebinsko plat, festival pa tako skozi desetletja ohranja svojo aktualnost in je uspešen kljub ali pa prav zaradi trkov med nekdaj precej konservativnim štajerskim občinstvom in sodobnimi umetniškimi praksami, ki razpirajo včasih boleče, a ključne teme sodobnega življenja. Več

  • Petja Grafenauer

    26. 9. 2014  |  Mladina 39  |  Kultura

    Ostanki včerajšnjega dne

    Začelo se je zelo vsakdanje, s težavami z gležnjem. Jaka Babnik, nekdanji skejtarski zasvojenec, zdaj pa »naredi-sam« založnik, poklicni fotograf in umetnik, ki ustvarja v mediju fotografije, je površini, po kateri hodi, na sprehodih primoran nameniti več pozornosti kot drugi. Iz tal štrleča korenina, kamen ali spolzek odpadek in zvin gležnja je tu. Ko je tako pazil, kam stopa, so njegovo sociološko žilico predramili spolzki gumijasti in k njim sodeči beli papirnati odpadki. Vedno so se namreč pojavljali na istem mestu. Več

  • Petja Grafenauer

    29. 8. 2014  |  Mladina 35  |  Kultura

    PLEH v Ljubljani

    S prihajajočim septembrom se začenja nova galerijska sezona. Ena prvih lastovk bo razstava Na domačem pragu: PLEH reference v Ljubljani hrvaškega neformalnega umetniškega kolektiva PLEH, ki jo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru kurira kustosinja Saša Nabergoj. Več

  • Petja Grafenauer

    1. 8. 2014  |  Mladina 31  |  Kultura

    Spletni slikarji in pesniki

    Potem ko je Alenka Gregorič leta 2010 iz Galerije Škuc odšla v ljubljansko Mestno galerijo, so z njo tja prišle dobrodošle spremembe in razstavni prostor in njegova dejavnost sta se prestavila v središče lokalnega umetnostnega dogajanja. Galerija se je znova znašla na seznamu »must see« predvsem zato, ker zelo poudarja dostopnost in odprtost, ker je začela v sodelovanju z Ajdinom Bašićem graditi novo celostno grafično podobo, pa tudi ker se vsak od njenih hišnih kuratorjev drži svojih, jasnih smernic. Več

  • Petja Grafenauer

    11. 7. 2014  |  Mladina 28  |  Kultura

    Razstavni plonklistek

    Poletje je čas, ki ga marsikdo ne preživi zgolj na plaži, v hladni senčici in s pivom v rokah, ampak nabaše kovčke, »zavergla« avto, ali pa zajaha InterRail in se odpravi na potovanje. Nekatere pot zanese v velika evropska mesta, kjer jih to poletje čaka obilica zanimivih vizualnoumetnostnih dogodkov. Več

  • Petja Grafenauer

    4. 7. 2014  |  Mladina 27  |  Kultura

    Ko spektaklu zabrusiš NE!

    V triinpolmilijonskem mestu Izmir, ki velja za najbolj liberalno urbano središče v Turčiji, vse od marca poteka eden od mednarodnih trienalov sodobne umetnosti. Letos ima naslov Dovolj je! in za nas je še posebno zanimiv zaradi čisto premalo znanega dejstva, da ga je zasnovala slovenska kustosinja in predavateljica Saša Nabergoj, ki v Ljubljani že 15 let vodi edino relevantno šolo za kustose vizualne umetnosti. Več

  • Petja Grafenauer

    4. 7. 2014  |  Mladina 27  |  Kultura

    Večna vez s koreninami, slovenstvom in Trstom

    Ljubljanski grad je za čas povečanega obiska prestolnice v poletnih mesecih izbral preverjeno klasiko: turisti in lokalci, ki ob obisku kavarne in razglednega stolpa zavijejo še v galerijo, bodo lahko občudovali razstavo enega najbolj priljubljenih, ljudskih, a tudi kakovostnih slikarjev iz bližnje preteklosti – Lojzeta Spacala. Več

  • Petja Grafenauer

    27. 6. 2014  |  Mladina 26  |  Kultura

    Z rolko po galeriji

    V Ljubljani se je v začetku junija odprla galerija, ki ne le da pripravlja bogat program, temveč lahko v njej brez zadržkov prižgete cigareto in s seboj pripeljete hišnega ljubljenčka, do umetnin pa se lahko popeljete tudi s kolesom, triciklom ali rolko. Več

  • Petja Grafenauer

    23. 5. 2014  |  Mladina 21  |  Kultura

    Za seksualne sladokusce

    Obalne galerije, skupek galerij v Kopru, Piranu, Portorožu in Benetkah, je osemintrideset let dobro vodil umetnik Toni Biloslav, v začetku lanskega leta pa je direktorovanje prevzela Lilijana Stepančič, nekdaj uspešna direktorica Mednarodnega grafičnega centra v Ljubljani. Premalo časa je minilo, da bi bilo mogoče razbrati, v katero smer bodo galerije, ki so se v 80. in zgodnjih 90. letih po relevantnosti kosale celo z ljubljansko Moderno galerijo, zajadrale z novo direktorico. Želijo si velikih mednarodnih zvezd, za katere ni sredstev, a zdi se, da je javnost mogoče privabiti tudi drugače. Več