dr. Bogomir Kovač

dr. Bogomir Kovač

  • Barbarstvo

    Cimos je nekdaj slovel kot primer, s katerim naj bi Slovenija dokazovala svojo tranzicijsko zgodbo o uspehu. Toda poslovno reševanje družbe je zadnja leta primer ekonomske in poslovne nesposobnosti političnih nosilcev ekonomskih in razvojnih politik, pa tudi poslovnih vodstev podjetij in bank. Cimos simbolizira vse, problematičen poslovni model z visoko zadolženostjo, klasično reakcijo bank pri refinanciranju, potem pa dolgo in neuspešno reševanje družbe, vključno s končnim fiaskom njegove prodaje. Cimos je prevelik, da bi lahko propadel, in prešibak, da bi preživel, postal je koncentrat napak, plen kapitala in politike. V tej sprijeni praksi prevladujejo zasebni interesi nad javnim, prevare stojijo pred krepostjo. V antičnem času so imeli za to sila primeren, tudi enako dvoumen izraz, barbarstvo. Več

  • Nihče ne vidi ključavnice

    Korporativno upravljanje ostaja politični fiasko tudi Cerarjeve vlade. Očitno učenje na napakah v slovenski politični in korporativni praksi pomeni njihovo ponavljanje in ne odprave. Komični politični zapleti, upravljavske farse in tragično padanje upravljavskih kompetenc, od SDH in DUTB pa do nekaj ducatov vplivnih družb, so stalnica, ne glede na politično oblast. V zadnjih sedmih letih so štiri vlade ponavljale domala identične napake. Zato so problemi očitno širši, sistemski in dolgoročni, povezani s politično kulturo in ekonomskim znanjem. Smo jih sposobni spremeniti? Več

  • Brez odrešilnega belega dima

    Politični vrh EU je v začetku marca predstavil belo knjigo o prihodnosti Evrope. Nekaj mitičnega in mističnega je bilo v njenih političnih napovedih, evropska komisija (EK) jo je najprej predstavila v evropskem parlamentu, dva dni za tem sta jo Juncker in Tajani najprej obelodanila v Ljubljani. Bela knjiga razpira pet različnih scenarijev prihodnjega razvoja, pomeni prvo demokratično popotnico za politično razpravo o usodi EU. Takšno iskanje potrebne legitimnosti EU je njena največja prednost, toda scenariji so žal politično ekonomsko prazni. Temeljne dileme »evropske družbe« so ostale zunaj razprave, eksplicitna socialna unija ni del nobenega scenarija, opustitev evra ali izstopi iz EU tudi ne. Več

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  | 

    Nekaj je narobe

    Slovensko gospodarstvo ravnokar premleva zadnje ocene statističnega urada o ekonomskih razmerah leta 2016. Razmere so spodbudne, gospodarska rast, domača potrošnja in izvoz rastejo, brezposelnost pada, celo inflacija je bližja želeni. Hkrati se izboljšujeta stabilnost in odpornost finančnega sektorja, pravijo z druge strani. Toda pravkar se je v realnem sektorju zamajala poslovna usoda Cimosa, v finančnem pa banke nočejo kreditirati podjetij. Nekaj je torej narobe. Prav zastavljena nacionalna država nam daje politično dostojanstvo, dobro upravljane in vodene banke ekonomsko zaupanje v tržni sistem. Če ne povežemo prvega in drugega, ostajamo brez dobrih rešitev. In to je naš osrednji političnoekonomski problem. Več

  • Vsakemu polič terana na dan

    Zimska ocena tekočih gospodarskih gibanj EU v okviru evropskega semestra prinaša star makroekonomski pristop, napoveduje pa skromne politične spremembe. Fiskalna konsolidacija je ekonomska poguba EU, politika varčevanja je bila v tej krizi vseskozi napačen odgovor. EU vstopa v dramatično leto 2017 brez pravega obrata v fiskalni politiki. Ocena za Slovenijo je ugodna, toda spet problematična zaradi ocen strukturnega primanjkljaja in nedorečena glede strukturnih reform. Takšne ocene so ekonomsko zgrešene in zato politično nevarne. Še posebej, če imamo ekonomsko bolj neuko in politično upogljivo vlado. Več

  • Je botrstvo pot ali cilj?

    Vizija Slovenije 2050 je po domala dveh letih dobila nekako končno podobo. Začenja pot spodbujanja ljudi k želeni družbi prihodnosti in daje okvir političnim oblastem za konkretnejše strateške dokumente. Objava teksta in metodologije, vsebine in poti, tudi promocijskega gradiva razkriva pričakovan, toda strašljiv strokovni in politični zdrs. Dobili smo mešanico strokovne naivnosti in površnosti, politično neuporabnih in zavajajočih klišejev, celo pod strokovno taktirko OECD. Sklep, da smo Slovenci leta 2050 srečni ljudje, pove še največ o domačih in tujih nesrečnikih, ki so to vizijo pripravljali in obelodanili. Več

  • Ekstremizem centra

    Stari politični sporazumi v EU padajo drug za drugim, politična polarizacija in ekonomska divergenca postajata vse očitnejši. Ekonomsko jih ogrožajo nizka rast, visoka brezposelnost in vedno večja neenakost. Politično se razrašča brutalna razgradnja socialne države, nacionalni populizem, strah in negotovost razkrajajo skupne evropske vrednote. To so posledice radikalizacije neoliberalnega projekta in populistična desnica očitno ponuja alternative, drugi pa ne. Ekonomsko nastopa proti globalizaciji, socialno varnost gradi nasproti migrantom, politično zahteva manj in ne več EU. Ekonomska prekarnost, avtoritativni populizem in ekstremnost centra postajajo nova formula preživetja EU. Več

  • Na meji legalnega

    Deseta obletnica sprejema evra v Republiki Sloveniji je pomemben jubilej, ki pa ga spremljajo protislovne razmere. Članstvo v EU je tedaj pomenilo zavezo prevzema evra, danes je oboje vse manj želena alternativa. Bili smo prva postsocialistična država, ki je evro sprejela hkrati kot knjižni denar in gotovino. Slovenija je leta 2007 veljala za čudežni eksperiment, evro je leto kasneje začel svojo krizno pot. Evro po petnajstih letih ostaja Ahilova peta ekonomskega sistema EU. Monetarna unija brez politične suverenosti še vedno ostaja njen oksimoron. Draghi ga kljub svoji ekonomski elokvenci in politični pozi zgolj pooseblja. Njegov četrtkov obisk v Ljubljani pa dodatno razpira ključni zaplet glede neodvisnosti in suverenosti ECB in BS, tokrat ob sporni sanaciji bank leta 2013. Več

  • Razumeti minimalno plačo

    Dvig minimalne plače je v Sloveniji ponovno razburil in razcepil strokovno, politično in deležniško javnost. V ospredju so pogosto zgrešeni teoretski pogledi, notranja vladna nasprotja med SMC in SD, sindikati in delodajalci kot socialnimi partnerji. Toda ne gre zgolj za nasprotna mnenja in interese. Tudi ta vladni ukrep stoji kot čer sredi morja, brez prave ekonomske vsebine in političnega kompasa. Minimalna plača je del socialne politike, da bi postala tudi razvojna, ji moramo dati novo političnoekonomsko vsebino. Neenakost postaja politično nevarna. To in ne begunsko vprašanje ogroža socialni in politični mir EU, tudi Slovenije. Več

  • O davoškem kapitalizmu

    Letošnji Svetovni ekonomski forum (WEF) v Davosu prvič postavlja v ospredje politično krizo in odgovornost poslovnih, političnih in mnenjskih voditeljev. Nastavljati ogledalo svojim udeležencem je provokacija in perverznost. WEF in njegova vizija »davoškega kapitalizma« se lomi že nekaj časa, »davoški človek« je vse bolj klavrna podoba elitnih odločevalcev, ki naj bi obvladali sedanjo kompleksno družbeno krizo. Slabi, problematični in brezidejni voditelji so postali osrednja frustracija in nevarnost razpada obstoječih sistemov. To je zadnje zatočišče pred končnim priznanjem, da »davoški konsenz« nima pravih rešitev, ker je preprosto del problema. Več

  • Skrita esenca ekonomije

    Letošnje leto se je za ekonomsko vedo začelo slabo. Izgubili smo enega najimenitnejših predstavnikov, britanskega profesorja Anthonyja Atkinsona, očeta sodobnega raziskovanja neenakosti. Neenakost je osrednji in najbolj urgenten političnoekonomski problem sodobnega časa. Družbena neenakost se kot tržni fenomen ni zgolj zgodila, bila je politično ustvarjena. Atkinson je ponudil dejstva in teoretske dokaze, žlahtni tradiciji politične ekonomije kot vede o delitvi dohodkov in bogastva je vdihnil nov pomen. Toda njegov največji prispevek ni tičal v akademskih analizah, temveč v iskanju politik, ki lahko izboljšajo razmere v svetu. Socialne pravice so temelj političnih zahtev, ekonomija pravičnejše delitve je pogoj demokracije. Bolj empirično jasnega in moralno zavezujočega političnoekonomskega sporočila ni postavil nihče drug, prav tako ne napotkov in ukrepov, kaj bi morali storiti in spremeniti. Več

  • Preprosta zgodba

    Leto 2017 ne prinaša na globalni ravni nobenih odločilnih in odrešilnih premikov. Dramatičnost tega leta bo v kaosu sprememb, ki ničesar ne spreminjajo na bolje. Obsojeni smo na svet, kjer vlada brezizhodnost, staro se podira brez prave alternative. ZDA začenjajo leto s nepredvidljivim Trumpom, v EU se nadaljuje agonija tihega razpada, Rusija in Kitajska na novo utrjujeta položaj preživetih supersil, Indija je ekonomska zvezda izgubljenega svetovnega juga. Na zahodu je konec vere v odrešujočo moč socialne države in globalizacije, na azijskem vzhodu vre na vsakem koraku, trk korporativnih in državnih svetov je neizbežen. Leto 2017 prinaša eksplozivno mešanico ekonomske stagnacije, politične avtoritarnosti in trka kulturnih identitet. Več

  • To ni igrišče za infantilne politike

    Pahorjeva zunanjepolitična turneja v Jordaniji, Egiptu, Iranu, ki se je končala v Turčiji, je bila nenavadna. Krepila naj bi »razumevanje in prijateljstvo«, že zaradi pojavnosti je imela geostrateško vlogo, toda ostala je brez prave političnoekonomske poante. To je regija, kjer ne morete sejati geopolitičnih puhlic in hoditi naokrog brez konkretnih projektov. Področje je strateško preveč občutljivo in zahtevno, da bi ga lahko obvladovali z našo zunanjepolitično površnostjo in Pahorjevim nastopaštvom. Pa vendar je naše spogledovanje z Ukrajino in Rusijo, Turčijo in Iranom vsaj pogumno, če že ne more biti dosledno. Postajamo vidni, toda hkrati tudi neprevidni. Več

  • Vse poti spet vodijo v Rim

    Tri leta je od slavne operacije drugega reševanja slovenskega bančnega sistema in spornega izbrisa vlagateljev. Te dni na temelju odločbe US razlaščeni vlagatelji, veliki in mali, vlagajo tožbe zoper odgovorne v tej političnoekonomski aferi. Na drugi strani je evropski parlament novembra obravnaval dodatek k direktivi (D-2014/59/EU), ki obravnava bančno sanacijo. V Italiji se izteka čas za reševanje ugledne banke Monte dei Paschi di Siena (BMPS). EU tiči v finančni trilemi. Mednarodni bančni sistem, nacionalna finančna avtonomija in finančna stabilnost niso združljivi. Očitno želena bančna unija za zdaj ni politično vzdržna. Ekonomska rešitev Italije pomeni politični poraz Nemčije. Več

  • Legalnost za legitimnost

    Vlada se je pri zapiranju letošnjega proračuna, zdravstveni reformi in sindikalnih pogajanjih z javnim sektorjem politično povsem zapletla. Finančna ministrica je v Bruslju gladko sprejela zahteve evropske komisije glede primanjkljaja, na drugi sindikati zahtevajo za plače dodatnih 250 milijonov, politični vladni partnerji SMC pa ne pristajajo na interventni zakon. Te trileme v sedanjih okvirih preprosto ni mogoče rešiti, ne ekonomsko in ne politično. Rešitev so nova pravila in decentralizacija fiskalne politike na ravni evroskupine. Doma pa bi morali fiskalno konsolidacijo povsem obrniti in povezati z distribucijskimi učinki plačne politike. Višje plače so očitno politični bavbav in središče ekonomskih zablod, evropskih in domačih. Več

  • Brez razmisleka

    Ministrstvo za okolje (MOP) je pripravilo sveženj treh zakonov s področja urejanja prostora (ZUreP), graditve objektov (GZ) in poklicne dejavnosti pooblaščenih arhitektov ter inženirjev (ZPAI). Toda zakonodajna epopeja kljub obsežni triletni pripravi, razpravi in usklajevanju prinaša drugačne rešitve od pričakovanj osrednjih deležnikov. Na MOP očitno niso znali, želeli ali zmogli ponuditi več. Očitno kaotičnost regulirane deregulacije, kvazi konkurenčnosti in političnega populizma postaja središčnica Cerarjeve administracije. Zakonodajni voluntarizem pa je zadnje, kar bi ustrezalo logiki urejanja prostora, tudi v Sloveniji. Več

  • Mišelovka

    Parlamentarna potrditev proračuna RS za obdobje 2017–2018 sredi meseca se je končala z navideznim zmagoslavjem. Cerarjeva vlada deluje neprepričljivo, toda koalicijsko dovolj trdno, da konča drugo polovico mandata. Proračun dokazuje najnižji primanjkljaj v zadnjih devetih letih, zgledno izpolnjevanje proračunskih zavez do EU. Toda sprejem proračuna spremljata nevarno stopnjevanje notranjepolitične krize zaradi plač ter zmeda domače in evropske fiskalne politike. Evropska komisija (EK) opozarja, da proračunski načrt prinaša tveganja neskladnosti s pravili EU, vlada pa nima niti pravih odgovorov niti lastne političnoekonomske identitete. Več

  • Cerar – zloščeni Trump

    Navidezno šokantna volilna tekma in za mnoge presenetljiva politična zmaga Donalda Trumpa za petinštiridesetega predsednika ZDA sta simptomatični. Dokazujeta politično krizo parlamentarne demokracije in ekonomski lom neoliberalnega kapitalizma, zasuk v populistični ekonomski nacionalizem in ustoličenje karizmatičnih političnih avtoritet. »Trumponomika« je pragmatična mešanica ekonomskih idej, politik in ukrepov, pomeni temelj Trumpovega triumfa. EU bo s Trumpom doživela ponovitev logike brexita in zapiranja za obzidja lastnega geta, kar velja tudi za nas. Več

  • Ujeti v slabo politično utopijo

    Sredi septembra 2016 je Evropski svet države članice evroobmočja pozval, da vzpostavijo nacionalne odbore za produktivnost. Leto poprej je poročilo petih predsednikov priporočilo organe za konkurenčnost, pred šestimi leti so stavili na mrežo fiskalnih in ekonomskih svetov. Tu je še snovanje finančne uprave evroobmočja. Vrsta odborov in uprav, kot da so EU in članice podjetja in ne državne tvorbe. Gre za odraz politične nemoči od zgoraj in kakofonije ekonomskih zablod od spodaj navzgor. Slovenija je tipičen presek teh neumnosti. Štiri vlade zadnjih pet let niso sposobne niti misliti niti ustvariti mreže odborov in politik, ki jih pričakuje EU. Trk političnega nacionalizma in ekonomskega globalizma je tu enako usoden kot v EU. Več

  • Politični polom ustavnega sodišča

    Ustavno sodišče (US) je po domala treh letih presodilo, da je Zakon o bančništvu (ZBan-1L) protiustaven glede sodnega varstva pred izrednimi ukrepi Banke Slovenije (BS) pri sanaciji bank. Ustavna presoja je pričakovana in logična, navidezno so z njo vsi zadovoljni. Dejansko pa je US zgolj z njo nedopustno zavlačevalo, zaobšlo vsebinske temelje in hkrati ponovno spregledalo, da je primer sanacije bank dejansko problem politično-ekonomske suverenosti RS v okviru EU. Pravna država je tu ključnega pomena, US jo brani, v imenu zaščite pravic, politične odgovornosti in mednarodnih zavez. Ni naključje, da se vedno znova zapleta na bančnem področju in pravnem kaosu, ki spremlja EMU. Toda prelaganje odgovornosti, tudi US, ni rešitev, temveč poglabljanje problema. In prav to prinaša odločba US. Več

  • Nastavljeno ogledalo

    Ceta, prostocarinski sporazum med EU in Kanado, sodi med značilne izdelke sodobnega političnoekonomskega multilaterizma in hiperglobalizma. V njih se državna ekonomska suverenost umika globalnim korporativnim interesom, demokracija pa manipulativnim praksam političnih elit in intelektualni bedi ekonomske stroke. Zato Ceta ne glede na protokol potrjevanja sporazuma zaključuje svoj neslavni krog. Ekonomski sporazum brez politične legitimnosti in strokovne racionalnosti ne more normalno preživeti. Valonci in z njimi Belgija so tokrat nastavili simbolno kritično ogledalo tej perverznosti. Upor z razlogom, ki je spet pokopal lažno upanje preživetja obstoječe EU. Cerarjeva vlada pa je tudi tokrat povsem odpovedala. Več

  • Ironija usode

    Evropska globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko (EUGS) je že od junija 2016, ko jo je Federica Mogherini zaneseno predstavljala javnosti, mrtva črka na papirju. Nihče se ne sklicuje nanjo, še manj si lahko z njo pomaga, čeprav gre za boljši dokument EU. Strategije so običajno namenjene proaktivni in ne reaktivni politiki. Zunanjepolitična prihodnost EU je po brexitu, kolapsu bruseljske politike razseljevanja beguncev in naraščajoči ksenofobiji bolj črna kot kdaj prej. EU je hotela postati globalni ekonomski akter, grozi pa ji lokalna politična implozija. Nekdaj je stavila na socialno vključenost in svobodno mobilnost, zdaj se »rešuje« z modeli zunanjega izključevanja in zapor pri gibanju ljudi. Migracije so očitno ogelni kamen njenega političnoekonomskega preloma. Več

  • Dobro ogledalo

    Anglež Oliver Hart s Harvarda in Finec Bengt Holmström z MIT-a sta letošnja Nobelova nagrajenca za ekonomijo. Hart in Holmström nista veljala za letošnja favorita, mnogi so na njunih mestih videli Romerja, Baumola, tudi Barroa ali Posnerja. Nagrajena sta za prispevek k teoriji pogodb. Pogodbe so institucionalni temelj tržne družbe, subverzivno orodje obvladovanja trgov, podjetij, države. Oba nagrajenca sta posegla v središče moderne ekonomije, pa tudi načina reševanja sedanje krize. To je skrito politično sporočilo, ki ga bodo morda izrekli ob slovesni podelitvi letošnjih nagrad v Stockholmu. Več

  • Uspeh iz Hrastnika

    Letošnje imenovanje Andreja Božiča za slovenskega menedžerja leta si zasluži posebno pozornost. Menedžer leta naj bi postal zaradi uspešnega vodenja Steklarne Hrastnik, učinkovitega poslovnega zasuka in izvirnega modela prestrukturiranja podjetja. In prav zadnje je njegovo najpomembnejše sporočilo. Zaupanje v vodjo in konsenz za spremembe temelji na organizacijski kulturi, vrednosti človeškega in socialnega kapitala. Vse skupaj so stkali v strategijo ohranitve delovnih mest. Hrastniški »modri ocean« so torej zaposleni, za podjetje je ogelni kamen njihova socialna blaginja. To pa je lekcija, ki daleč presega zasavske revirje. Več

  • Trgovci s smrtjo

    Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti je po več letih prestal vse labirinte slovenskega parlamentarizma, državnega urejanja položaja umrlih in liberalizacijo pogrebne dejavnosti. V tej pogrebni zgodbi imamo vse. Metaforo podružbljanja umrlih v stari komunistični zakonodaji, tranzicijski postsocialistični kaos in sedanjo neoliberalno konkurenčno rešitev. Meje trga so tu dejansko prignane do absurda, trgovanje s smrtjo je očitno njihovo zadnje zatočišče. Na pragu umirajoče EU in krčevitega preživetja domače države. Kaj bolj obskurnega in hkrati povednega si preprosto ni mogoče misliti. Več

  • EU pred politično implozijo

    Evropski vrh v Bratislavi je prinesel dokaz, da vladajo v EU permanentne izredne razmere. EU ima vse lastnosti političnega zatona. Institucionalni sistem ni sposoben reševati kriz kljub nenehnim inovacijam, politične elite se namesto v ukrepih utapljajo v novih iluzijah. EU je od spodaj videti arogantna in odtujena, od zgoraj navzdol pa zaradi interesov članic destruktivna. Dejansko je EU ogrožena, ker se ne zmore ekonomsko prilagoditi in politično obvladati. Potrebovala bi korenit političnoekonomski zasuk, zmore pa zgolj politično sprenevedanje. Občutek nemoči se stopnjuje, entropija narašča. EU je pred politično implozijo. Vprašanje je samo, kdaj in kako, z mirno rešitvijo ali novo vojno. Več

  • Osvobodite um

    Vlada Mira Cerarja je na polovici mandata. Volilni izid septembra 2014 je bil presenetljiv, za komaj ustanovljeno stranko SMC politično fenomenalen, tudi v evropskem merilu. Toda velika politična moč in prazna ekonomska vsebina sta hitro pokazali največjo hibo te vlade, karaoke vladanja in krizo identitete. Vladna sestavljenka brez ekonomskih idej, z veliko notranjepolitične preračunljivosti in zunanje upogljivosti. Dobri ekonomski rezultati in relativna politična stabilnost so bolj posledica razmer kot posledica vladne politike in jasnega hotenja. Cerarjeva vlada je svoj politični kapital zapravila, ekonomskega pa ne zna in ne zmore postaviti. Politično bo preživela, ker tudi drugi nimajo pravih ekonomskih rešitev. Toda kritičnega sporočila karaoke politike njeno intelektualno jedro ni dojelo. Ne posnemajte, temveč inovirajte! Več

  • Davčni ogrizek

    Primer izogibanja plačila davkov družbe Apple na Irskem, udarni sklep komisarke Verstagnove in čudaške reakcije vpletenih v teh dneh burijo politične duhove in dvigujejo ekonomski prah. Apple mora plačati 13 milijard in pripadajoče obresti irski vladi, ki to poplačilo zavrača, vodstvo korporacije pa trdi, da je poslovala zakonito in skladno z dogovori. »Primer Apple« razkriva Ahilovo peto sodobnega kapitalizma. Globalni biznis je postal neulovljiv za davčne mreže držav, korporacije so vse bogatejše, socialne države vse revnejše in bolj zadolžene, neenakost postaja nevzdržna. Ekonomska svoboda korporativnega sveta je hkrati politični zaton socialne države in državljanov kot zvestih davkoplačevalcev. Vse skupaj spominja na Ionescov teater absurda. Več

  • V zatohlih dolinah

    Predsednik vlade je sredi domačih in evropskih posvetov o usodi EU po brexitu. EU in njene politične elite mrzlično iščejo rešitve in odrešujoče alternative. Merklova je mimo vseh evropskih institucij prevzela vlogo osrednjega moderatorja in koordinatorja, Nemčija odkrito postaja centralna pest EU. Slovenska stališča so, kot vedno, splošna, brez kakršnekoli strateške usmeritve in političnoekonomske vsebine. Cerar ve, da potrebujemo močno in učinkovito, varno in perspektivno unijo, toda ne pove, kako to doseči, kaj je prava smer za Slovenijo. Govoričiti o EU na splošno postaja intelektualno plehko, ne vedeti, kam in s kom v procesih evropske dezintegracije, pa tudi politično neodgovorno. Očitno je to pravi koren »slovenskega modela« zadnjih štirih vlad. Več

  • Zablode nekih iger

    Olimpijske igre (OI) v Riu so se srečno iztekle. Ponudile so vse, atraktiven športni spektakel, politične zaplete z Rusi, pa tudi želeni razvojni preboj mesta. Brazilija je vedno polna nasprotij. OI je spremljalo veliko neupravičenih pričakovanj, kaj vse bodo prinesle in rešile v Riu, pa tudi spotikanj, da bo vse narobe. Nazadnje se je izteklo bolje, kot so napovedali tujci, in hkrati drugače, kot so računali domačini. Politično-ekonomska bilanca iger bo kot običajno negativna, OI državam ne prinašajo blaginje in ljudem ne trosijo sreče. Rio je dober dokaz tega. Več