dr. Bogomir Kovač

dr. Bogomir Kovač

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    14. 8. 2025  |  Mladina 33  |  Ekonomija  Za naročnike

    Dolga Trumpova senca

    Politični vrh EU in Kitajske v Pekingu 24. julija 2025 bi moral glede na praznovanje petdesetletnice diplomatskih odnosov in 25-letnice vrhunskih srečanj prinesti preboj, vsaj na simbolni ravni. Toda razen protokolarne potrditve diplomatskega sodelovanja sta obe strani ostali na nasprotnih si bregovih glede mednarodne trgovine in vojne v Ukrajini. Nobenih strateških prebojev nista ponudili glede nove svetovne ureditve, razen benignega sporazuma o podnebnih spremembah. EU je do Kitajske v podobnem trgovinskem razmerju kot ZDA do EU, Kitajska pa je do obeh strani uporabila podoben pristop. Dolga Trumpova senca je v zadnjih treh mesecih dodatno zapletla njuna razmerja.

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    8. 8. 2025  |  Mladina 32  |  Ekonomija  Za naročnike

    Dve leti po poplavah

    Dve leti po katastrofalni vodni ujmi na začetku avgusta 2023 je pravi čas za oceno prve faze popoplavne sanacije, tudi učinkovitosti institucij in politik pri tem. Poplave so takrat prizadele domala vso državo, gmotna škoda je bila ogromna, usoda ljudi na prizadetih območjih grozljiva. Izhodiščni odziv z zaščito in reševanjem je bil izjemen, solidarnost ljudi tudi. Vlada je v nekaj mesecih zagnala obsežen projektni menedžment, sprejela potrebne zakone in poskrbela za organizacijo sanacije. Toda pričakovanja in obljube so bili očitno večji od možnosti in sposobnosti. Nejasne prioritete, zastoji pri delu in administrativni zapleti so povzročili prva razočaranja, tudi spore in prelaganje odgovornosti med deležniki.

  • Evtanazija EU

    Konec julija 2025 je jasno, da je EU s trgovinskim sporazumom po bruseljski kapitulaciji z Natom še drugič klecnila pred ZDA. Evropska komisija je z von der Leynovo dejansko privolila v vse Trumpove zahteve. Njene ugotovitve, da sporazum prinaša »stabilnost« in »predvidljivost«, so politično abotne, ekonomsko pa čista polomija. Trumpova carinska politika je od samega začetka predvsem politični šov bilateralnega izsiljevanja globalne ekonomske dominacije ZDA. Trump s svojimi protislovnimi zahtevami nastopa hkrati v podobi kralja in dvornega norca.

  • Negotova sedemletka

    Sedmi večletni proračun EU za obdobje 2028–2034 je evropska komisija (EK) predstavila sredi julija 2025, po februarski napovedi sprememb. Novi večletni finančni okvir (MFF) prinaša precejšen zasuk v dosedanji fiskalni politiki EU. To velja za njegov obseg, pa tudi za vire financiranja in strukturo trošenja. Takšen proračun unije določajo spremenjene notranje in zunanje okoliščine, poudarja von der Leynova. Pomeni ključno merilo ekonomskega delovanja nove komisije, tudi njene politične legitimnosti. Njegovo sporočilo je nedvoumno. EU lahko preživi v novi geostrateški bitki z ZDA, Kitajsko in drugimi s povečano fiskalno centralizacijo, finančno fleksibilnostjo in učinkovitejšim razvojnim fokusom. V ospredju sta dve novi prioriteti (konkurenčnost, obramba), v ozadju pa se bo bila bitka glede novih virov in zadolževanja, starih in novih deležnikov proračuna. To bo pravi test novih geostrateških ambicij EU in želenega razvojnega preboja. Predlogi ekonomskih sprememb bodo za večino članic in interesnih lobijev politično nesprejemljivi. In to je največja zagata tega nesporno pogumnega zastavka EK.

  • Mesto grozljivega spomina

    Enajstega julija 2025 so se v Potočarih pri Srebrenici znova gnetli visoki politiki v zakulisju nemih grobov. Vsakoletni spomin na množično in načrtno pobijanje moškega prebivalstva, na posilstva žensk in kraje otrok se letos prepleta tudi z obletnico slovitega Daytonskega mirovnega sporazuma. Genocid v Srebrenici je bridko ogledalo vojnih grozot ob razpadu Jugoslavije, Potočari pa postajajo prostor vsakoletne hipokrizije političnih elit. Pred tridesetimi leti se je tod zgodil nepredstavljiv največji zločin po II. svetovni vojni. Danes o tem vemo domala vse, o obsojenih političnih in vojaških zločincih, mednarodnem priznanju genocida, nemoči in nesposobnosti Združenih narodov, EU, Nata ... Svetovna ureditev, pravni red in politična odgovornost so se sesuli tukaj, leta 1995 in ne morda 2025 zaradi grozot v Ukrajini in genocida v Gazi. Daytonski sporazum je sicer prinesel vsiljeni mir, a hkrati povsem disfunkcionalne institucionalne rešitve. Zato Bosna in Hercegovina (BiH) po tridesetih letih znova postaja nevarno torišče geostrateških interesov, grozečega razpada države, morda nove vojne. Bo Srebrenica še enkrat postala varljiva ura izgubljenega spomina?

  • Oboroževanje?

    Politična referendumska zmešnjava in ekonomska giljotina militarizacije države sta državo sredi leta 2025 pripeljali do roba vzdržnosti. Politični amaterji z leve in bleferji z desne so ob kompleksnejših družbenih problemih znova prikazali osupljivo igro pritlehne zvijačnosti na račun verodostojnosti države. Na znamenito zasedanje Nata v Haag je slovenski politični vrh odpotoval z zgrešeno strategijo, izsiljeno domačo resolucijo brez teže in s sklepom o pristanku na nove finančne obveznosti države v tej vojaški zvezi. Podpisani sklepi z vrha Nata so doma zanetili politični požar. Golobova koalicija se je vedno bolj pogrezala v močvirje interpretacij in na koncu smo pristali v popolnem referendumskem kaosu o obrambnih izdatkih in celo hamletovski dilemi našega obstoja v Natu. Janševi so v tej kloaki hoteli rušiti vlado na račun načelnosti do Nata. Golob pa je v hazarderskem hitropoteznem šahu poskušal žrtvovati figuro za rešitev lastnega političnega zapleta. Nenadoma so vsi na napačnih položajih politične šahovnice in se pravdajo za oslovo senco. Toda ves teater političnih oslov ima logično interesno podstat.

  • Petrolova igra

    Nenavadna politična in poslovna bitka med Golobovo vlado in upravo Petrola se je v začetku julija končala s spravnim sestankom obeh predsednikov. Po nekaj tednih obojestranskih političnih neumnosti in korporativnih neslanosti je bil to edini možni in na koncu tudi pričakovan epilog zgodbe z dolgo brado. Na odprti sceni smo od sredine junija 2025, tradicionalnega meseca večnega odpiranja Pandorine skrinjice regulacije cen naftnih derivatov, opazovali nov poskus vladnega spreminjanja tržnih pogojev in burnega poslovnega odziva Petrola. Vlada je s staro argumentacijo skrbi za stabilnost cen razširila regulacijo tudi na bencinske servise na avtocestah, Petrol pa je prešel v protinapad z abotnimi marketinškimi in tržnimi potezami.

  • Kaj z Natom?

    Razvpita Resolucija o splošnem dolgoročnem programu in opremljanju Slovenske vojske do leta 2040 (Resolucija 2025) je bila nujna vladna popotnica za vrh Nata v Haagu konec junija 2025. Pomeni nastavek domačih vojaških strateških dokumentov in hkrati pokritje zadreg te vlade glede novih zavez Nata. Skrivnost novega obrambnega razodetja Slovenije je preprosta. Ko je Slovenija po desetih letih na silo zadostila starim ciljem in obljubam o vojaških izdatkih, so prišle nove zaveze. Nato so v Haagu postavili mejo izdatkov na domala dvakratnik pravkar sprejetega vladnega načrta v Resoluciji 2025. Slaba politična mimikrija doma se je pomešala z ekonomskim slepomišenjem na tujem. Ekonomika neznosne lahkotnosti militarizacije Slovenije je zgolj nastavek teh političnih neumnosti. Golob je v Haagu zamudil priložnost sklicevanja na (ne) legitimnost takšnega početja. Na otročje vprašanje, kdo dejansko ogroža državo in kako jo obraniti, pa še vedno ni pametnih odgovorov. Sloviti kolektivni varnostni dežnik Nata je za zdaj naše največje tveganje. V novem distopičnem Trumpovem svetu pa je nespoštovanje pravil, prava in odgovornosti nova normalnost. Blasfemičnost v Haagu je zato remake verske sekte med iskanjem poti prostega jezdeca in usodo kuhane žabe.

  • Cena miru

    Že nekaj časa velja, da bo srečanje 32 članic Nata v Haagu zadnji teden junija 2025 prelomno. Svet se vse bolj približuje tretji svetovni vojni. Oblaki se gostijo, oborožitveni stampedo in vojni izdatki se povečujejo, vojni konflikti se stopnjujejo. Vse bliže so spopadi velikih sil, porazdeljene so tudi vloge sovražnih sil osi. ZDA so v središču teh dogajanj. V Washingtonu že dolgo načrtujejo veliki spopad za omajano prevlado sveta, nepredvidljivi Trump je zgolj predvidljiv zaključek tega procesa. Toda vojne se nikoli ne končajo, kot so načrtovane. ZDA bodo v njih dokončno izgubile hegemonistično pozicijo, Evropa bo ponovno doživela usodo razpadajoče celine. Ekonomske posledice oborožitvene tekme so vedno kratkoročna prevara, stroški vojn so vedno večji od koristi miroljubne koeksistence držav. Toda o tej ekonomski soodvisnosti nihče več ne govori. Politično-ekonomski partnerji so se iz ekonomskih konkurentov prelevili v politične nasprotnike in vojaške sovražnike. Žrtvovanje masla za topove se zdi neizbežno.

  • Vemo

    Spektakularna ameriška carinska vojna in nacionalni protekcionizem sta se klavrno razbila ob umirjeni, toda odločni kitajski reakciji. Recipročne carine in obvladovanje strateških surovin pri proizvodnji visoko tehnoloških proizvodov so opravili svoje. Slavna Trumpova pogajalska taktika je padla, večina tehnoloških omejitev tudi, ukrepi so bolj prizadeli ZDA kot Kitajsko.

  • Minimalna plača

    Strateško avtonomijo EU v letu 2025 vedno manj dojemamo kot splet institucionalnih izbir glede na toliko čislane temeljne vrednote in dolgoročne interese. Vedno usodnejša postaja stara dilema med topovi in maslom, med žrtvovanjem socialne države na račun evropskega oboroževanja. EU tukaj ni osamljena, vse velike sile zagovarjajo podobne strateške usmeritve. Toda izguba identitetnega socialnega kapitala je v EU veliko večja kot drugod. Socialna država in mir sta ogelna kamna evropskega političnega projekta po drugi svetovni vojni.

  • Še Bog brez besed

    V začetku je bila Beseda, piše v knjigi vseh knjig vzvišenega zahodnega sveta. Besedi od nekdaj pripisujemo božanskost, pa tudi prekletstvo, oboje buri duhove in strasti. In natančno to je povzročila paradigmatična beseda »genocid« predsednice RS dr. Nataše Pirc Musar v evropskem parlamentu sredi maja 2025. Z odločnim in dovolj jasnim nastopom je ravnanje Izraela v Gazi označila za zločin zoper človeštvo, tudi mednarodno pravo. Prvič izgovorjena sporna beseda, bolj spontano kot načrtno, je v svetem hramu evropske demokracije v hipu razgalila politično hipokrizijo političnih elit in institucij EU.

  • Morda smo že mrtvi?

    Letošnje Umarjevo Poročilo o razvoju 2025 prihaja v novi vsebinski preobleki, govori pa o kakovosti življenja v Sloveniji, realnih razvojnih težavah države in možnostih razvojnega preboja. Združuje dvoje v preteklosti ločenih poročil o razvoju in produktivnosti. Pomeni nekakšno spremljanje uresničevanja Strategije razvoja Slovenije 2030. Slovenija in njena politična vodstva imajo že od Drnovška kronične težave s strategijo in razvojnimi politikami.

  • Trump je kapituliral, še preden so se prave bitke sploh začele 

    ZDA in Kitajska so v ponedeljek, 12. maja 2025, dober mesec po Trumpovi pompozni napovedi protekcionističnih carin, v Ženevi sklenile začasen trgovinski dogovor. Carine so obojestransko radikalno znižale, trgovinska vojna je odložena za najmanj devetdeset dni. Obe državi sta razglasili zmago, Washington na račun resetiranja odnosov s Pekingom, za Kitajsko pa so ZDA odstopile od svojega radikalnega protekcionizma. Dejansko sta obe strani poskušali rešiti trgovinsko blokado, ki ne koristi nikomur. Trump je glede na začeto trgovinsko vojno kapituliral, še preden so se prave bitke sploh začele.

  • Komentar Bogomirja Kovača / Mir

    Ob osemdeseti obletnici konca druge svetovne vojne sta Evropa in svet na novi prelomnici. Bivši zavezniki in zmagovalci so že zdavnaj postali nasprotniki, v ukrajinsko-ruski vojni celo sovražniki, slavja, vojaške parade in maše že desetletja prirejajo vsak zase. Obe svetovni vojni v 20. stoletju tvorita domala celoto, novo tridesetletno vojno, mešanico neverjetnega vojaškega nasilja, političnih in ekonomskih kriz. V Evropi so z njima dokončno razpadli imperiji, se zlomili brutalni kolonializmi. Po letu 1945 smo na ruševinah njunih vojnih grozot dobili novo mednarodno ureditev sveta.

  • Komentar Bogomirja Kovača/ Čas napetosti

    Letošnje tradicionalno aprilsko srečanje finančnega sveta pod okriljem Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke (SB) v Washingtonu je minilo v dramatičnih okoliščinah kaotične trumponomike. Ponudilo je resna opozorila in hkrati pomirjajoče izjave, kot se za washingtonski Davos spodobi. Pomlad 2025 ni naklonjena makroekonomskim napovedim. Preveč je negotovosti in tveganj, premalo oprijemljivih stališč, kam in kako se bo gibalo svetovno gospodarstvo. ZDA so po Nixonovem tečajnem šoku svetu ponudile novo Trumpovo carinsko resetiranje globalne ekonomije. V obeh primerih stari brettonwoodski instituciji izgubljata svoj pomen. Grožnje trgovinske vojne za zdaj nižajo napovedi rasti, povečujejo nevarnost stagflacije in dolgoročne vzdržnosti zadolževanja. Očitno stara pravila in igralci »Washingtonskega konsenza« ne morejo voditi nove svetovne igre. ZDA kot Orwellov Veliki brat izgublja bitko celo v presojah MDS. In Kitajska to očitno najbolje razume. Trump ji zgolj tlakuje pot na globalni Olimp.

  • Začenja se nova zgodovinska doba, ekonomsko nepredvidljiva in politično nepravična

    Štiri desetletja je neoliberalna globalizacija gnetla svetovno gospodarsko ureditev z liberalizacijo in deregulacijo zunanjetrgovinskih tokov. V ozadju tržnih procesov se je socialna država topila skupaj z ledeniki, družbena neenakost v državah OECD pa je rasla v nebo. Neoliberalni kapitalizem je socializem za bogate. Prevlada finančnega kapitala zahteva trdnost institucij, ne pa tudi odgovornosti. Temu se bolje prilegajo avtoritarne oblasti kot demokratične. Zato je neoliberalizem povezal globalni korporativni svet z avtokracijami, tudi z vzhajajočim neofašizmom. V tej strupeni mešanici ekonomskega nacionalizma in skrajno desnega populizma so pristale tudi ZDA. Trump zato ni nerodna izjema, temveč zoprno pravilo, ni politična deviacija ZDA, temveč njihova dejanska podoba. Toda njegov ekonomski problem niso carine, ampak globalni položaj dolarja. Politični problem ni sesutje mednarodnega reda, to je politična kriza ZDA. Usodni primanjkljaj ZDA je dejansko nekonkurenčnost njihove »liberalne demokracije«.

  • Komentar / Golob 2.0

    V svetu naraščajočega ekonomskega kaosa in sistemske entropije zaradi razpada globalne hegemonije ZDA postaja ključno vprašanje produktivnosti in konkurenčnosti, tehnoloških prebojev in tržnih inovacij. Umetna inteligenca in robotizacija sta jedro teh sprememb, ne samo v industriji, temveč tudi na širših družbenih področjih. EU je to novo razvojno paradigmo z Draghijevim poročilom napovedovala pred Trumpovimi carinskimi šoki in bruseljsko oborožitveno histerijo. Slovenija ima v letnem poročilu Mednarodne skupnosti za robotiko (IFR, 2025) dobro izhodišče. Uvršča se na osmo mesto na svetu glede uporabe industrijskih robotov, prekaša povprečje EU in to velja bolje izkoristiti. Robotika ima v Sloveniji polstoletno tradicijo povezave akademske stroke, razvojnih projektov in industrijske rabe. Nekdaj uspešen projekt robotizacije Slovenije lahko postane podstat in učna ura za industrijsko politiko 4.0, za revitalizacijo konkurenčnosti države. Robotska ekonomika je tu izhodišče pomembnih družbenih sprememb, od trajnostnega razvoja do vključujoče družbe. Bo Slovenija znala izkoristiti dosedanje konkurenčne prednosti na tem področju?

  • Komentar / Preprosto

    Pokojninska reforma postaja zadnje leto Golobove vlade ne samo ena ključnih, temveč tudi najuspešnejših projektov. Razloga sta dva. Pokojninski sistem velja že dobri dve desetletji za enega najbolj stabilnih, dobro zastavljenih in vodenih družbenih podsistemov. Meščeva ekipa je tukaj delovala strokovno in politično dovolj modro. Hkrati pa je pokojninski sistem za zdaj dovolj robusten, da korenite reforme še ne potrebuje. Zato je vlada lahko udobno posegla po postopnih, desetletnih, komaj vidnih korakih sprememb. Toda neugodni demografski trendi in fiskalna vzdržnost pokojninskega sistema so dejansko Damoklejev meč vseh prihodnjih vlad. Socialni položaj upokojencev je prvovrstno notranjepolitično vprašanje, finančna tveganja pokojninskega sistema in fiskalna odgovornost države skrbi Bruselj. Četrto reformo je obljubila Janševa vlada, izpeljala pa leta 2025 Golobova, vsaj na papirju. Smer sprememb je prava, postopnost sprememb nekoliko manj. Žal fiskalni okviri reforme ostajajo nejasni, podobno tudi novi finančni položaj upokojencev do leta 2036. Tudi druga dva pokojninska stebra ostajata institucionalni torzo. Reforma bo v predvolilnih časih postala politični plen enih in drugih.

  • Komentar / Dan lažnivcev in norcev

    Trumpov »dan osvoboditve«, 2. 4. 2025, je postal samooklicani mejnik nekakšne nove ekonomske neodvisnosti ZDA, dan razglasitve vseobsegajoče in vsemogočne carinske politike ZDA. Trump je po kosmati duši očitno ekonomski carinik in politični trgovec. Morda bi njegova prva knjiga The Art of the Deal (1987), kakopak izpod peresa novinarja Tonyja Schwartza, danes nosila naslov: Ameriške carine – Umetnost dogovarjanja. Toda pompozna objava nove ameriške politike protekcionizma in tudi izolacionizma ne prinaša ničesar dobrega, ne za ZDA in ne za druge.

  • Komentar / Zmešnjava

    Fiskalna zmešnjava v Bruslju in tudi Ljubljani se v letu 2025 stopnjuje. Nova fiskalna pravila EU so začela veljati aprila 2024, toda slabo leto kasneje so jih evropski voditelji zaradi nove agende evropske obrambe že zamejili. Nova oborožitvena tekma in obrambni izdatki ne spadajo med zapovedane fiskalne omejitve, podobno, kot je to veljalo za pandemijske in energetske izdatke v zadnjih štirih letih. EU v nizu vedno novih izjemnih kriznih razmer očitno nima ustreznih fiskalnih pravil ali pa jih sploh ne potrebuje več. Rigidni fiskalni okviri so očitno povsem neprimerni za sedanjo geopolitično, okoljsko in socialno krizo, stopnjujejo ekonomsko divergenco in politično fragmentacijo EU. Tudi nova fiskalna pravila in sistem ekonomskega upravljanja EU ne odpravljajo bistvenih težav glede trajnostne rasti in konkurenčnosti, finančne stabilnosti in zadolženosti. Slovenija je znotraj teh zagat pripravila nov zakon o fiskalnem pravilu glede na nove usmeritve evropske komisije. Toda navidezno ohlapnejša pravila zahtevajo večjo odgovornost, zato celo povečujejo javnofinančna tveganja države. Dolgoročni izzivi slovenskih javnih financ so še vedno nerešljiva uganka slovenske politične srenje.

  • Komentar / Bog nam odpusti

    Po domala stotih dneh Trumpovega drugega predsedniškega mandata in razvpitega razgovora s Putinom svet sredi marca 2025 dobiva pravo podobo. Ni videti boljši, razkriva pa načine, kako bodo velesile upravljale njega in nas. Rdeča nit vsega početja so nepredvidljivost dogodkov in negotovost, ustvarjanje kaosa. ZDA so generator te entropije. Trumpova agenda novega urejanja sveta so dogovori velikih pod taktirko ameriške dominacije. Za navidezno improvizacijo je stara ideologija geostrateškega realizma, nova politična agenda Projekta 2025 in globalizacija trumponomike. ZDA se s protislovno koncentracijo izvršne oblasti navznoter in geostrateškega merkantilizma navzven vse bolj spreminjajo v avtoritarno družbo. Širina, globina in radikalnost želenih politično-ekonomskih sprememb je izjemna, primerljiva z Gorbačovovo perestrojko. V nedrjih ekonomske liberalizacije je tedaj razpadla mogočna SZ s socialističnimi sateliti, danes ZDA in EU grozi podobna usoda zaradi protekcionizma in izolacionizma. Trumpov politični gambit brez zaupanja deležnikov, doma in v tujini, vodi v pogubo. In do sem je prispel naš »zahodni svet«.

  • Komentar / Narobe svet

    Evropska komisija je sredi februarja 2025 predstavila novo vizijo za kmetijstvo in prehrano, v Sloveniji je v javni obravnavi nenavadno obsežen sveženj sedmih zakonov s tega področja. Kmetijstvo postaja na vseh ravneh očitno prvovrstna političnostrateška tema, v sedanjih razmerah občutljiva in hkrati izjemno pomembna. Za EU naj bi kmetijstvo kakopak postalo privlačnejše, odpornejše in trajnostno, po možnosti bolj digitalizirano in tudi konkurenčno. Prihodnja skupna kmetijska politika (SKP) bo tudi bolj poenostavljena in ciljno usmerjena. Slovenija je v okviru tega strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva nekoliko pohitela in obrnila logiko.

  • Komentar / Oboroževalni stampedo

    Obrambni načrt ReArm Europe kot projekt ponovne oborožitve EU je čez noč postal osrednja politična zgodba. Zgodovinski čas se je po nastopu Trumpove administracije nenavadno zgostil, ZDA so zamrznile vojaško pomoč Ukrajini, EU pa še naprej neomajno podpira Kijev. Pot do miru EU in ZDA vidijo povsem drugače. Razhajanja z ZDA se s tem samo še poglabljajo, Nato dejansko razpada. Strateška vojaška avtonomija je nenadoma postala politična nuja, obrambna unija nov cement evropskega združevanja. Toda nova orožarska in vojna histerija je nevarnejša od dosedanjih politično-ekonomskih zablod. Nov rokohitrski program oboroževanja je poln zvenečih zaobljub in vnovične bitke odstotkov. Za njim pa tičijo brezglava strategija, operativna praznina in beda financiranja. Politično je oboroževalni stampedo kontrapunkt dosedanjemu poslanstvu in razvoju EU, ekonomsko je skrajno problematičen, geostrateško zgrešen. Vodi prej v dramatičen razpad kot težavno preživetje EU. In to je usodna zanka spoznanj tudi za Slovenijo.

  • Komentar / V pasti

    Tretja obletnica začetka rusko-ukrajinske vojne konec februarja 2025 je za EU in njene politične voditelje postala nočna mora, polna nepredstavljivih preobratov. Dogajanje na Generalni skupščini ZN pove vse. Tam so EU in ZDA pripravile dve ločeni resoluciji. Prva je bila naklonjena Ukrajini z obsodbo ruske agresije, druga bolj Rusiji glede želenega miru. EU in ZDA so si stale nasproti tudi v Varnostnem svetu. ZDA so svojo podporo Ukrajini pogojevale z izkoriščanjem redkih rudnin, EU pa je v Kijevu potrdila brezpogojno pomoč do končne zmage in pravičnega miru. Vmes je Zelenski v parlamentu le s težavo dobil potrebno politično legitimnost. Tradicionalno zavezništvo EU in ZDA se očitno razkraja, na obzorju se izrisujejo nova razmerja velesil.

  • Komentar / Reševanje EU

    Tradicionalna münchenska varnostna konferenca, 51. po vrsti, se je sredi februarja 2025 iz osrednje razsvetljenske teme o multipolarizaciji sodobnega sveta spremenila v evropsko nočno moro. Ideja multipolarnosti se je razbila ob polarizaciji stališč ZDA in EU do tri leta trajajoče ukrajinsko-ruske vojne. Trumpova administracija je na konferenco prišla s popotnico državniškega pogovora Trump-Putin in jasno agendo glede usode Ukrajine in EU. Ukrajina bo izgubila del ozemlja, lahko postane članica EU, ne pa Nata. Varnostna jamstva in obnova Ukrajine so evropski in ne ameriški problem.

  • Komentar / V zanki večnega vračanja?

    Srbski študentski protesti štejejo na začetku februarja 2025 dobrih sto dni in postajajo po svoji vsebini in načinu delovanja evropski, v marsičem tudi svetovni fenomen. Demonstracije študentov, spočete ob tragediji in smrti petnajsterice na novosadskem kolodvoru, so prerasle v veličastno manifestacijo svobode, mladosti in upanja. Avtokratski Vučićev politični režim še nikoli v 12 letih ni bil bližje padcu z oblasti. Ekonomski napredek divjega srbskega kapitalizma ne more biti panaceja za nevzdržno kriminalizacijo srbske države in manipulativno kulturo sovraštva in strahu. Pod pritiski študentskih demonstracij je že padla srbska vlada, politične spremembe se zdijo vse bolj neustavljive. Ne gre za tradicionalni spopad urbane in ruralne Srbije, dveh političnih taborov, Vučićeve SNS in opozicije. Študentski upor jih je obšel, njegova moč so politična avtonomija, neposredna demokracija in inovativnost. Vrnili so duh Đinđića, z njim pa tudi Habermasa in njegov pomen ustavne demokracije. Vučića so razorožili s preprosto politično ignoranco, država ni Vučić, temveč njena ustava in institucije. Največja prevara avtokratskih režimov je samoprevara. In prav to patologijo je razkrilo srbsko študentsko ogledalo.

  • Komentar / Teater absurda

    Saga o invalidskem podjetju je postala v začetku leta 2025 udarna politična zgodba. V ozadju napovedi njegove poslovne in pravne likvidacije se je nabralo ogromno političnih in ekonomskih, populističnih in socialnih naplavin. Spet imamo opraviti z notoričnimi težavami SDH glede korporativnega upravljanja, pa z amatersko pasivnostjo Golobove vlade, ki jo zgolj obsije lastna mesečina. Dobili smo vrsto manipulacij družbeno odgovornih deležnikov in doživljali žalostno usodo delavcev na skrbno izbranem zakulisju tovarniškega dvorišča. Po dveh mesecih natezanj nimamo nobene prave resne rešitve za propadajočo družbo. Dobili pa smo etapne zmagovalce, dve sindikalni voditeljici, Brigita Rutar in Ana Čermelj, sta medijsko pometli z vodstvi SDH in CSS. Toda problem je žal širši. Zajema (pre) zaposlovanje starejših delavcev v normalnih družbah, poseben položaj invalidskih podjetij glede državnih pomoči, pa vlogo socialnih podjetij in še kaj. Vrednosti invalidskih podjetij ne določajo zgolj tržni in finančni parametri, temveč tudi socialni in solidarnostni. Vlada in SDH sta podcenila družbeno nedotakljivost in politično eksplozivnost problemov otrok, študentov in invalidov. S CSS smo doživeli lokalni Vučićev sindrom.

  • Komentar / Skrhana romanca

    Petinpetdeseto srečanje v Davosu je sredi januarja 2025 odzvanjalo v senci inavguracije Donalda Trumpa v ZDA. Svetovni gospodarski forum (WEF) že desetletja združuje cvet svetovnih političnih voditeljev, korporativnih titanov, predstavnikov najvplivnejših mednarodnih organizacij in civilne družbe. Glavna ideja ustanovitelja profesorja Schwaba je vseskozi enaka – kako izboljšati svet, spodbujati kreativne spremembe in hkrati ohraniti odgovorno jedro neoliberalnega kapitalizma. Tu so večne teme v vedno novih preoblekah o dobrobiti ekonomske globalizacije, trajnostni in vključujoči rasti, pa politični povezanosti in partnerstvu vseh družbenih deležnikov. Večino tega se je v zadnjih letih sfižilo in davoški neoliberalni duh je trčil ob težko obvladljivo kompleksnost ekonomskih kriz in geostrateških političnih spopadov. Letošnja vodilna tema je namenjena novi tehnološki dobi znanja in »konstruktivnemu optimizmu« novega sodelovanja. Stara industrijska doba se umika obdobju pametnih tehnologij, toda sodelovanje v obdobju umetne inteligence je hkrati priložnost in tveganje. Nova tehnološka in družbena renesansa pa se ne začenja v Evropi, temveč v protireformacijski agendi ZDA in na Kitajskem.

  • Komentar / Tehnološki, ekonomski in politični trk

    Saga o novi politiki omrežnine za priključno moč električne energije je na pragu leta 2025 povzročila nov politični pretres države. Najprej je deželo na prelomu leta vznemiril vladni pamflet o načrtovanem obdavčenju nepremičnin, sledila je kratka epizoda o obdavčenju psov in sedaj imamo še omrežnine. Vladni ljudje in koalicija očitno sproti improvizirajo in iščejo nenavadne rešitve v močvirju želenih sprememb in lastnih zablod. Toda pri spornih omrežninah so reči še bolj zapletene. Ne gre zgolj za višje položnice in politični spor med pristojno agencijo in vlado, velikimi in malimi odjemalci. Pred nami je prvi resni tehnološki, ekonomski in politični trk slovitega zelenega prehoda, ki ljudem ni všeč.