Podobni pojem žrtve pozna dve obliki: najštevilnejša so nesrečniki, ki se jim je porušilo dotedanje življenje in se potem pehajo za preživetjem, nekaj pa je žrtev, ki se predstavijo kot take in potem na tem gradijo svoje nove kariere. Ob prevzemu stranke Z.Dej je Robert Golob povedal, da ga je vlada odstavila in mu s tem pravzaprav dala m
»Sem pa tudi sila!« je rekel krojaček in občudoval svojo hrabrost.
— Pogumni krojaček iz pravljice bratov Grimm, ki je z dobro odmerjenim udarcem pokončal sedem muh na en mah
Tudi Janez Janša lahko upravičeno reče: »Sem pa res od sile.« Tudi on je en tak pogumen vojaček. Res pa je, da pogum ni prav vedno znak bistrosti, kaj šele modrosti.
Odločitve različnih evropskih vlad, da sproščajo ukrepe, od danske do ne nazadnje slovenske, mirnost evropske komisije, blaga in pomirjujoča sporočila Svetovne zdravstvene organizacije, mirni odzivi epidemiologov na rastoče številke po vsej Evropi – vse to nakazuje, da je vsaj v Evropi prišlo do temeljnega obrata v boju zoper koronavirus.
Spoštovani, V 3. številki letošnje Mladine je bil objavljen zanimiv intervju s prof. dr. Petrom Novakom. Naj dodam krajši komentar.
Sončne elektrarne imajo v Sloveniji med obnovljivimi viri energije daleč največji ocenjeni tehnični potencial. Po študiji »Razvoj sektorja proizvodnje električne energije v Sloveniji do leta 2050« (Košnjek et
V kolumni Mladine z naslovom Ustvarjalci vampirjev (6.3.2020) je Bernard Nežmah povzel besede ene izmed govornic na protestu, ki »… je na njem prostodušno izrekala, da so Janševi mediji zadnje dni pobesneli kot povampirjene podgane.« kot primer sovražnega govora. Iz konteksta je bilo jasno, da gre za Svetlano Slapšak, vendar besede niso b
Sem ena izmed mnogih žrtev druge svetovne vojne v Sloveniji. Ni nas več veliko, sama bom, rojena sredi vojne, ravnokar praznovala devetinsedemdeseti rojstni dan.
Pozivam vse moje sotrpine, njihove potomce in vse ostale ljudi dobre volje, ki želijo živeti v miru in medsebojnem spoštovanju, da skupaj pozovemo brezobzirne politične povzpetni
Gregor Golobič se je odzval na mojo kolumno Čakajoč na Minervino sovo (7. 1. 2022). Opozoril je na netočnost moje navedbe: »... leta 2008, ko je Janša obvladoval vse ključne medije in nadzoroval skoraj vse institucije, sta (tako pravijo poznavalci) Janković in Kučan zvila roke trem koalicijskim akterjem (Kresalovi, Golobiču ter celo izmuz
Fabrice de Nola / flickr
Prvi "v laboratoriju pridelan" burger je star skoraj desetletje. Čeprav je napredek na področju gojenega mesa od tedaj vztrajen, pa se to na krožnikih širše javnosti še ne občuti. Proizvodnjo zaenkrat omejujejo tehnični dejavniki, denimo cene rastnih medijev, v katerih celice rastejo in se množijo v mišično tkivo.
Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je oblikoval Tomaž Lavrič. Mednarodne pogodbe, ki jih je Slovenija pod Janšo sklenila z Izraelom, še zdaleč niso zgolj mrtve črke na papirju, temveč so predvsem sporazumi točno določene politične opcije z državo, ki tej opciji lahko zagotavlja točno določene koristi. Več o nadzorovanju preberite v novi
"Na individualni ravni posameznice je pri abortusu možna odločitev med da in ne. Ta bi morala biti svobodna in strokovno informirana. Na družbeni ravni pa taka odločitev ni možna. Prepoved ali omejevanje pravice do abortusa ne preprečuje splavov. Kot družba zato lahko izbiramo zgolj med strokovno opravljenim abortusom ali mazaštvom črnega
Okoli 170 delegatov stranke Z.Dej je na današnjem kongresu potrdilo preimenovanje v stranko Gibanje Svoboda in za njenega predsednika izvolilo gospodarstvenika Roberta Goloba. Potrdili so tudi programska izhodišča, med katerimi Golob izpostavlja podnebno agendo, zdravstvo in zdravstveno krizo ter izzive medgeneracijskega dialoga.
Podpreds
Skoraj vsak drugi prebivalec ali prebivalka Evrope (49 odstotkov) je mnenja, da so podnebne spremembe glavni svetovni izziv za prihodnost EU, je razvidno iz včeraj objavljene posebne raziskave Eurobarometra o prihodnosti Evrope, ki sta jo naročila Evropski parlament in Evropska komisija.
Da so podnebne spremembe glavni svetovni izziv za p
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.