Tradicionalni septembrski govor Ursule von der Leyen o stanju EU pred parlamentarnim zborom v Bruslju je obstal kot običajno na pol poti. Neskladje med ambicioznimi načrti in dejanskimi spremembami se poglablja, tveganja ekonomskih protislovij in politične dezintegracije EU pa povečujejo. Podoba EU kot politično aktivne, ekonomsko močne in geopolitično vplivne velesile postaja s praznimi nagovori njenih voditeljev v Bruslju vse bolj groteskna. Slovita evropska institucionalna formula očitno vse
Sto dni vlade je v običajni politični kulturi prvi mejnik vrednotenja novega politično-ekonomskega vodenja države. Na eni strani razkriva zastavitev njenih oblastnih namer, na drugi predpostavlja obdobje političnega premirja med koalicijo in opozicijo ob prevzemanju nove oblasti. Vladajoča večina ne sme zlorabljati svoje politične moči, opozicija pa naj bi ji omogočila normalen začetek dela. Toda dogodki po volitvah 2026 so učbeniški primer politične polarizacije, neizprosnega boja za utrditev o
… .« In tako naprej, dokler se nismo nekako zmenili za žar desko za dva, šopsko solato in poslednji preostali stejk.
Ta je bil edina korektna reč Pr’ lovcu: pravilno pečen na žerjavici, mehak in sočen, a postrežen z utrujenim kuhano-pečenim krompirjem in uvelim motovilcem. Tzv. žar deska za dva je bila žalost svoje sorte: klobasici sta v prepečenosti tekmovali s piščančjimi prsmi, nekaj malega sočnosti je uspelo ohraniti čevapčičem in svinjski vratovini. Kajmak in ajvar sta prišla vsak iz svojega velikoproizvodnega obrata, niti z lepinjami se ni ukvarjala prav skrbna roka. Je pa seveda čisto …
Blejski strateški forum (BSF 2026) v svoji enaindvajseti preobleki velja za vrhunski dogodek slovenske diplomacije. Letošnji BSF je z uvodnima nagovoroma predsednika vlade in zunanjega ministra poskušal vsem poprek pokazati, da so letos strateške usmeritve drugačne od poudarkov prejšnje Golobove vlade. Politični prelom kot diplomatska kontinuiteta pa učinkuje kot leseno železo, zunanja politika je tod vedno nadgradnja notranje. Pozornost je sedaj usmerjena bolj v srednjo kot zahodno Evropo, bliž
Zakon o tujcih (ZTuj) sodi v zakonski paket, s katerim Janševa administracija hiti spreminjati institucionalno okolje in podobo Slovenije. Predlagana novela ureja spremembe za bivanje in delo državljanov iz držav nečlanic EU, ki zakonito bivajo v Sloveniji. Zaostruje pravice do združevanja družine, potrebna sredstva za preživljanje, pridobivanja znanja slovenskega jezika, tudi omejitve za tuje študente. Na eni strani izhaja iz nacionalistične, pogosto tudi rasistične desničarske ideologije o mig
… sebe. Gledal sem šipo. Naj jo razbijem – z nogo? Naj butnem v levo ali desno šipo? Ali nemara v vetrobransko steklo – kot to običajno počnejo v filmih?
Mojo dilemo je razblinila policija – tri policistke in policist so prišli in takoj vprašali: »Imate morda rezervni ključ?« Ja, seveda. »Ga gre lahko kdo iskat?« Samo nimam ga tu, ampak na Vrhniki. »Bi ga lahko šel kdo iskat?« Ana je takoj volontirala. »Toda tja in nazaj – to bo pol ure. Boš vzdržal še pol ure?« Ne. Ni šans. Na koncu sem. Ne morem več. »Lahko bi šla policija po ključe – hitreje bi prišli.« Ni več zraka. Kot v peklu je.Ja, …
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.