Če je Golob kršil zakon, naj odgovarja. Če so bili očitki Bobnarjeve neutemeljeni, naj se tudi to pove.
Janšist ni vsak politik in podpornik SDS-a, ali človek, ki je volil Janeza Janšo. Ni vsak policist ali uradnik, ki je bil imenovan v času njegove vlade, in ni vsakdo, ki je z Janšo politično sodeloval. Janšizem razumemo kot način izvajanja oblasti: politično obvladovanje institucij, kadrovanje po lojalnosti, pritisk na neodvisne organe in medije ter delitev družbe na »naše« in »njihove«.
Zato
Normalna oblast razume, da je država kompleksen sistem, ki ga lahko vodiš samo, če ljudje vsaj približno verjamejo, da nisi prišel nadnje z maščevanjem.
Tokrat pa - še preden je vlada sploh imenovana - poslušamo grožnje novinarjem, kulturnikom, nevladnikom, sodnikom, uradnikom, policiji, medijem in praktično vsakomur, ki ni dovolj navdušen nad njimi. Še preden so ministri sedli v pisarne, že letijo napovedi čistk, kaznovanj in obračunov. Kot da cilj ni upravljanje države, ampak stalen konflikt.
Predsedovanje v Sloveniji je bolj kot ne reprezentativno. Med redkimi pristojnostmi predsednice (ali predsednika) države je predlaganje kandidata za mandatarja, kar pa se po letošnjih volitvah zapleta.
Nataša Pirc Musar je najprej izrekla (v tem smislu), da ne bi rada predlagala za mandatarja nekoga (beri: Janše), nad katerim visi senca spornega sodelovanja (beri: tudi možne izdaje) z izraelsko organizacijo Black Cube. Ta je poskušala vplivati na naše volitve. Da si želi, da bi pristojni organi
Ko je Nataša Pirc Musar na nacionalnem radiu izrekla, da sta Robert Golob in Janez Janša v načinu delovanja tako rekoč enaka, ni šlo za spodrsljaj. Bila je premišljena in politično eksplozivna izjava.
Predsednica republike je institucija. In ko institucija relativizira razlike med dvema politikoma, od katerih je eden v preteklosti vladal izrazito konfliktno, polarizirajoče in pogosto institucionalno agresivno, to ni nevtralno.
Retorika “vsi so isti” je najstarejši anestetik politične apatije. Us
Za koga dela gospodarski minister Han? Ko vlada sprejme zakon, nad katerim so delodajalske organizacije enotno navdušene, delavske pa tiho ali zadržane, je prvo vprašanje, komu je zakon pravzaprav namenjen. Predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki ga je vlada potrdila pod taktirko ministrstva za gospodarstvo, ponuja jasen odgovor – ne tistim, ki ustvarjajo vrednost s svojim delom, temveč tistim, ki so že tako ali tako najbolje plačani.
Na papirju gre za socialno zvenečo idejo: delavci
Ko spremljam zgodbo o predsedniku vlade in Komisiji za preprečevanje korupcije, se težko znebim občutka, da Slovenija še vedno ni zrela za iskren pogovor o integriteti. Robert Golob je pod drobnogledom KPK zaradi dopusta v hiši znanca, zdaj pa že tedne poslušamo o “kršitvi integritete”, kot da bi šlo za kaznivo dejanje. A vprašanje, ki bi si ga morali zastaviti, ni, ali je kriv, ampak ali mu kot družba sploh dopuščamo pošteno presojo.
KPK ima zahtevno vlogo – biti moralni kompas države, a skoraj
Spoštovani Aleksander Čeferin.
Evropska nogometna zveza (UEFA) se rada predstavlja kot organizacija, ki zagovarja mir, človečnost in pravičnost, a dejanja kažejo drugače. Pred tekmo evropskega superpokala med PSG in Tottenhamom ste razprostrli transparent z napisom „Stop killing children, stop killing civilians“. Toda takšna gesta ostane prazna, dokler UEFA še naprej omogoča izraelskim klubom in reprezentanci sodelovanje v svojih tekmovanjih.
Izrael že desetletja izvaja kolonizacijo in apartheid
Barbara Vodopivec, Nada Pretnar in Eva Gračanin, Gibanje za pravice Palestincev, javno pismo
Verniki morajo pozabiti na znanost in na logično mišljenje in verovati. Kadar pa kljub temu v kaj podvomijo, Cerkev razglasi različne dogme (verske resnice) v smislu: »Če vam to rečem jaz, je to resnica in pika«. Vesolje in življenje na njem pa je tako zagonetno, da sama ne bi dajala nikomur koncesij za kakšno absolutno (in še neznanstveno) resnico.
Mimogrede: če vas zanima, so glede Marije sprejeli v zgodovini že več dogem:
1) da je mati Božja (Efeški koncil leta 431),
2) da je devica: pred, me
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.