Znan gej ima svoj glas

V prestižnem nedeljskem televizijskem terminu tudi to jesen kraljuje Popova oddaja Znan obraz ima svoj glas. Znani in »znani« Slovenci se zamaskirajo v slavne glasbenike in nastopijo z znanimi pesmimi, njihove nastope ocenjuje žirija, vmes je nekaj drame in vse skupaj povezuje Denis Avdić. Ta ohranja svoj značilni slog, v katerem znane stereotipe bolj ali (pogosto) manj uspešno plete v humorne domislice. Za nekatere šale, na primer, kako so zdravniki tudi igralci, saj lažejo, da ne bo bolelo, lahko rečemo, da so sicer ne najbolj originalne, pa tudi posebej škodljive ne.

Naj se že odločijo

V ponedeljek so se v Dnevniku na TV Slovenija odpravili na brniško letališče. Iskat zgodbo tja, kjer so vedeli, da je ni več. Popoldne je šla namreč letalska družba Adria v stečaj in odpovedala še vse preostale lete, česar pa po tednih stalnih odpovedi le redki niso pričakovali. »Je to konec Adrie Airways?« je voditelj Dejan Ladika povprašal novinarko na terenu. »Žal kaže, da je res tako, tudi tukaj na letališču je pomenljivo zelo mirno, očitno so potniki po številnih odpovedih prejšnji teden težave pričakovali tudi danes,« mu je zaupala poročevalka, ki tam niti ni imela več kaj iskati niti ni znala tega izkoristiti in poudariti. A nam je nato predstavila mnenja treh ljudi, ki jih je našla na letališču. Gospod s črnim klobukom je pomodroval, da »če ne zna poslovat, pa naj gre v stečaj, ne«. Natakar iz letališkega lokala je menil, da je »pač fajn, da imaš lastnega prevoznika, pa tudi na številu potnikov in prometu se pozna, tudi v gostinstvu«, in ker ta ugotovitev novinarki (ki je, zapišimo še jasneje, poročala z letališča, s katerega je bila ukinjena vsaj polovica letov), še ni bila dovolj, ga je morala vprašati še, ali bodo tudi v letališkem lokalu kaj občutili stečaj. Natakar je potrdil njeno domnevo. Nato pa nam je razloge za propad Adrie razložil gospod z nahrbtnikom. To so bile po njegovem vse slabše storitve, vse pa je povezano z razmerami na trgu in slabim vodstvom. »Kdo je kriv?« ga je še resno vprašala novinarka. »Jah, v prvi vrsti divji kapitalizem,« je pojasnil gospod z nahrbtnikom. Prispevek je bil eden poskusov cepljenja resnega novinarstva na vznemirljivi pomp in človeške zgodbe. Seveda po vzoru višje gledanih komercialnih televizij.

Sporna proslava

V oddaji Tednik na TV Slovenija so se ta teden lotili, kot so dejali, »spornega koncerta«, ki je obeležil vrhunec praznovanja ob 60-letnici Velenja. »Nastopila sta Ines Erbus, sicer Ljubljančanka, ki večinoma poje v hrvaščini, in srbski virtuoz Željko Joksimović,« je pojasnila razlog za prispevek novinarka Barbara Štor. Obiskovalci koncerta so bili navdušeni, je ugotavljala, a dodala, da so nekateri drugi prepričani, da bi ob tako častitljivem jubileju prebivalce rudarskega mesta morali zabavati domači glasbeniki. »Če za tako obletnico domačini nimamo pravice do veselja, slovenske glasbe, je hudo. Namesto da bi bil v soboto v Velenju, sem šel v Pliberk poslušat Andreja Šifrerja,« ji je povedal sogovornik Andrej Jevšenak ter dodal, da bi bilo primerno, da bi nastopal »en tak, ne pa nekdo od drugod«, in za vsak primer pritaknil še »ki je čisto nepoznan, vsaj naši generaciji«. Novinarka je pronicljivo ugotovila, da mu nekateri pritrjujejo, spet drugi ne. Občani s ceste, ki jih je povprašala za mnenje, pa so povedali, da »jaz nimam proti nobenemu nič, ampak če je naše, naj bi bili naši glasbeniki«, »meni je fajn, da je dober koncert«, »dobro je, da je veselica«. Vendar pa niso bili dovolj pomembni, da bi jih predstavila z imenom. S čim si je to prislužil Jevšenak? Gre za lokalnega aktivista, ki je med drugim pred časom v enem od svojih pisem v reviji Demokracija zapisal: »Ljudje bodite ponosni na naše ljudi, kot so Janez Janša, Franc Kangler in Aleš Primc, in s skupno močjo naredimo to slovensko deželo spet lepo slovensko, ne pa jugohlapčevsko, kot je to sedaj naredila Cerarjeva balkansko-partijska vlada.«

Alternativni Planet

Z zračnimi posnetki Bele hiše, berlinskega TV-stolpa, pariškega Slavoloka zmage ter ljubljanskega Nebotičnika in gradu se kozmopolitansko začne nova informativna oddaja televizije Planet. »Novice s srcem«, kot se samodeklarirajo, so na sporedu od 2. septembra in se za vsak primer, če bi kdo pozabil, na katerem kanalu je obtičal in ob kateri uri, imenujejo Planet 18.

Dekorativna odločnost

Priljubljenost vlade Marjana Šarca med ljudstvom analitiki pogosto pripisujejo njegovi odločnosti, cepljeni na zdrav razum. Na TV Slovenija so obeležili eno leto njegovega vladanja, čas, ko se morajo pokazati tudi dejanske politične spretnosti. V nedeljo se je koalicija samoocenjevala, v ponedeljek pa so za komentar povprašali opozicijo. Da je ta do vlade bolj kritična, niti ne bi smelo biti novica, pa je v Dnevniku pač bila. Mogoče je večji razlog za zaskrbljenost, da je prvak SNS Zmago Jelinčič, eden vodilnih sovraštvo spodbujajočih politikov, Šarca pravzaprav pohvalil. Na srečo se je obregnil vsaj ob njegovo ekipo, posebej ob Alenko Bratušek.

Sredinska solidarnost

Nova Slovenija se rada hvali s svojim dodelanim programom in racionalnostjo, ki sta sicer približno toliko utemeljena kot sredinskost, s katero se stranka, ki ima splav za greh, označuje po novem. V ponedeljkovih Odmevih je Igor Bergant pokazal, da ji z veseljem verjame na besedo. O vključitvi dopolnilnega zavarovanja v obvezno, ki ga je predlagala Levica, se je pogovarjal z Miho Kordišem iz Levice in Jernejem Vrtovcem iz Nove Slovenije, ki bi Levico z veseljem zbila s položaja partnerice vlade.

Ko gorijo jagode

»Zdaj pa k temi, ki ne deli le Slovenije, temveč ves svet,« je prejšnji ponedeljek zavzdihnila Nuša Lesar, voditeljica oddaje Svet na Kanalu A, »veganstvu in vegetarijanstvu«. Te žgoče tematike, ki povzroča nemire po Zemlji, so se lotili kot raziskovalni novinarji stare šole, ki za zgodbo in resnico tvegajo svoja življenja v vojnih območjih. Njihova kolegica Manca Turk se je zaobljubila, da se bo en teden prehranjevala le z izdelki rastlinskega izvora.

Že spet usodno

»Konec je,« je Uroš Slak v ponedeljek naznanil paradno novico 24ur Zvečer, kot da si lahko oddahnemo ob koncu vojne. Pa se je izkazalo, da se očitno le preveč razigrano veseli konca poletja, v katerem je moral kot zadnji krajcar petkrat obrniti vsako novico o odstrelu divjadi, zdaj pa lahko spet sam veselo strelja kozle.

Ekonomika protestov

Glavni krivci za pereče tegobe na slovenskem podeželju niso le vse številnejši medvedi in volkovi, temveč predvsem Zajc, minister za okolje in prostor, ki ne ukrepa dovolj odločno. To je ugotavljalo nekaj sto kmetov, ki so zaradi napadov zveri v soboto protestirali v Velikih Laščah. Iz poročanja na Pop TV in TV Slovenija smo gledalci med vrsticami razbrali, da je boj protestnikov tokrat bolj kot za lastno varnost predvsem ekonomski – kar pa je tudi za novinarje očitno najbolj neoporečen razlog za protestiranje.

Sproščanje analne zakrčenosti

V dolgih letih pisanja za pričujočo rubriko je avtorica teh vrstic na televizijskem zaslonu videla že marsikaj, kar je za vedno zaznamovalo njeno psiho. Tudi sama bi zato pričakovala, da je zaradi tega na zrela leta dosegla stanje zenovske neobčutljivosti in dokončno opustila upe o sposobnosti nacionalne televizije za opravljanje poslanstva, ki ji je zaupano. A ko uboga gledalka že verjame, da so v informativnem programu nacionalke že davno dosegli dno, jo njegovi ustvarjalci pograbijo za živčne končiče in zvlečejo v skrito klet svoje na negativni selekciji utemeljene hiše. Slednja si je za letošnje poletje zamislila rubriko, v kateri gledalce in gledalke seznanjajo s počitniškimi aktivnostmi poslancev iz različnih strank. Ampak ne vseh, kot bi bilo pravično in spodobno, temveč le štirih izbrancev, ki so si povabilo zdolgočasenih in brezidejnih televizijcev bržkone prislužili le zato, ker so bili v danem trenutku pri roki.

Krivica v Zagrebu

Leta 2015 se je RTV Slovenija odločila za res čudno potezo: ukinila je svoje dopisništvo v Zagrebu, z argumentom, da je prestolnica sosednje države res blizu, da je Zagreb mogoče pokrivati s kombinacijo lokalnih novinarjev ob meji in iz Ljubljane. Zakaj? Ker so s to potezo na letni ravni privarčevali 110.000 evrov. No, že takrat so kritični do te poteze povedali, da bi še bolj privarčevali – po tej logiki –, če bi ukinili kar celotno RTV Slovenija.

Naše zdravje, naše sanje

Na televiziji Planet Plus, dodatnem kanalu televizije Planet, so nas v torek razveselili z oddajo Vaše zdravje, naša skrb, v napovedniku »oddajo, namenjeno izključno vašemu zdravju, v kateri se bomo posvetili zdravstvenim tegobam današnjega časa in vam ponudili rešitve za boljši jutri«. Že začela se je razburljivo, saj smo posumili, da voditeljici Ljubici Spurej Jazbinšek niso zaupali imena oddaje, ko nas je pozdravila »v naši in v vaši tržnici« (kar se je sicer izkazalo za bolj resnicoljubno). Nadaljevala je, da je to svetovalna oddaja, v kateri bodo svetovali, kako si na povsem naraven način lahko pomagamo sami. Če ne že dotlej, smo zelo kmalu sklenili, da bi bilo najbolj naravno in zdravo izklopiti televizor. Tema oddaje so bila obolenja srčno-žilnega sistema, edina gostja pa je prišla iz menda izjemno uspešnega družinskega podjetja Biovis. Aida Budimlić se je predstavila kot strokovna sodelavka, ki je vsak dvom o tem, da je usposobljena za televizijsko »kramljanje in predvsem svetovanje ljudem« o njihovih srčno-žilnih sistemih, razblinila s tem, da je nekoč imela tudi sama neke zdravstvene težave.

Dobre novice

V ponedeljkovi oddaji 24ur so si privoščili nekaj, kar bi lahko razumeli kot spodrsljaj, ali pa raje kot spreten zbodljaj na račun naših južnih sosedov. Pokazali so posnetke hrvaških turističnih destinacij, čez ekran zapisali »Dobre številke«, voditelj Edi Pucer pa je to sliko pospremil: »Katastrofalen julij za hrvaški turizem. Tako hudo ni bilo niti med vojno, se za glavo držijo domačini.«

Svet se spreminja

Supercelične nevihte niso ravno pogost pojav. Ali pač? Vsekakor si vremensko manj podučeni tega nismo razjasnili z ogledom torkovega Sveta na Kanalu A, ki se je uveljavil kot informativna oddaja o malem človeku za malega človeka. Med obširnim obravnavanjem zadnje ujme so veselo bliskali s tem zvenečim terminom, mi, ki superceličnih neviht ne poznamo in bi si želeli stavek pojasnila, pa smo lahko kolebali med slabimi možnostmi: da se premalo posvečamo vremenu; da je nekdo pri Svetu precenil gledalce; ali, kar se po ogledu cele oddaje zdi najbolj verjetno, da je ta nekdo svoje delo opravil šlampasto in se tudi sam ni pozanimal.

Ženska za volanom

»Na Lampedusi se je danes zjutraj razpletla drama,« je Jasmina Jamnik v sobotnem Dnevniku začela prispevek o humanitarni ladji Sea Watch 3, ki jo je kapitanka Carola Rackete kljub nasprotovanju italijanskih oblasti privedla v lampeduško pristanišče. Na ladji je bilo 40 beguncev, ki so jih rešili iz morja. Skupaj s kapitanko so bili vidno izčrpani, za pristan so prosili kar 16 dni. Če smo gledali televizijo le v soboto, smo se lahko glede na prispevek predvsem spraševali, kakšne zločine je kapitanka storila.

Zakaj bi bili vsi talci

»Naj bo vzdušje nocoj vsaj za odtenek bolj veselo in bolj vzneseno,« je predsednik Pahor komorno, kot da je tudi sam že vnaprej naveličan svoje uprizoritve državniškega tona, nagovoril zbrane na ponedeljkovi proslavi ob dnevu državnosti. Kulturno-umetniški program, ki je sledil njegovemu govoru, je bil tokrat posvečen znanosti. Pozorno oko je lahko uvidelo, da kolos, ki pod napisom »Drznimo si vedeti« dominira na sceni – bel krog, okoli katerega z repi v barvah slovenske zastave počasi krožijo drugi krogi –, verjetno želi spominjati na sončni sistem in s tem opozoriti na znamenito in težko zmagoslavje znanstvenega mišljenja nad ukoreninjenim prepričanjem, da je Zemlja ploščata, ali pa na atom z elektroni, véliko odkritje fizike. Lepo, da so se odločili opozoriti, da je danes tudi znanstvena misel, ne več le kultura, vse manj spoštovana. Branja citatov znanstvenikov in kulturnikov so se nato prepletala z glasbenimi točkami, in če glede državne proslave verjetno ne bomo nikoli poenoteni (spet je uspelo najbolj izstopati tistim povabljencem, ki jih protestno ni bilo), pa smo se ob prvem nastopu verjetno lahko strinjali, da je neverjetno, kako imajo plesalci še vedno navodila iz zlatih časov šovov Maria Galuniča, da naj dajejo vtis San Rema iz 90. let – ali pa njihov nastop tako vsaj izpade na prenosu na Televiziji Slovenija.

Narodna zabava

Prejšnji petek se je v Ljubljani odprl 33. grafični bienale, »eden od dogodkov, ki so v 50. letih postavili Ljubljano na zemljevid mednarodno pomembnih razstav«, ga je v oddaji Osmi dan na 1. programu TV Slovenija voditeljica Polona Balantič naznanila dan pred tem. V oddaji so obdelali tudi rdečo nit tokratne izdaje: humor. »Pod naslovom Vice v lisice so razstavljena dela, ki govorijo o dolgi tradiciji grafike kot žanra, ki je pravzaprav idealen za satiro,« je voditeljica razložila odločitev kustosov, da v duhu sodobnega razumevanja grafike povabijo celo stand up komike.

Ne le kontroverzna figura

Med znamenitimi figurami francoske zgodovine je ena najbolj slikovitih knez Talleyrand. V zgodovino se ni zapisal kot velik državnik niti ni bil za časa življenja posebej cenjen, morda ravno nasprotno, fascinantna pa je njegova politična trdoživost. Čeprav je neslavno padal s položajev skupaj z mnogimi vladavinami Francije 18. in 19. stoletja, so novi vladarji vedno znova ugotavljali, da težko shajajo, če blizu sebe nimajo njegovih »posebnih izkušenj«, pretkanosti in poznanstev.

 Zvezde plešejo …

V tekmi za gledalce povolilnih oddaj je imela Pop TV zlatega aduta: povolilna oddaja na Popu je neposredno sledila finalu oddaje Zvezde plešejo, katere tekmovalci so morda pridobili več src in glasov gledalcev kot bodoči predstavniki Slovenije v parlamentu. A veličasten uvod, ki ga je naredila komercialna televizija, ni bil največji problem nacionalke, od katere bolj kot spektakel pričakujemo preudarnost, znanje, izkušen uvid v politiko. Na TV Slovenija so se, kot je v njihovi navadi, potrudili, da naredijo vtis, da se res trudijo in predvsem, da so tam, da so na terenu, tako da se vidi, da delajo, tako kot delajo na Pop TV. In da bi gledalcem to dali vedeti, so na zaslonu najprej pokazali kolaž vseh svojih novinarjev na terenu v Sloveniji in Evropi. Kar bi bilo odlično (no, do oči bolj prijazna grafična oprema sicer tudi ne bi škodila), če bi ob kvantiteti malo več pozornosti namenili kvaliteti.

Evropski šovi

Sivino deževnega maja razbijata dva evropska televizijska spektakla: volitve in Evrovizija. Zagotovo lahko rečemo, da je zanimanja vse več vsaj s strani tekmovalcev. Ker na Evroviziji sodeluje preveč držav, da bi lahko vse pesmi poslušali v enem večeru, ne da bi zaspali ali znoreli, je izbor raztegnjen v več večerov. Če je rezultat predvsem, da se izbor vsako leto bolj neznosno vleče, pa je pri volitvah več časa za tehtna vprašanja in odgovore vsekakor dobrodošlo. Na Pop TV so v tej maniri v oddajah Fokus soočili po dva predstavnika ali predstavnici strank, kar je dobra ideja, če pomislimo na domet današnjih kričavih množičnih soočenj. Pa do posebne globine nismo prišli. Denimo, uvod v sobotni oddaji, ko sta se predstavljali kandidatki Desusa Tereza Novak in Janja Sluga iz SMC, je bil zanimiv. Skrajneži da se bodo verjetno okrepili, je dejal voditelj Miha Drozg in bil oster: »Tako je tudi po zaslugi liberalcev in demokratov, ki očitno doslej niste znali na pravi način odgovarjati na težave ljudi, probleme v družbi. Kakšne predloge konkretno imate recimo za socialo, brezposelnost, boljše pogoje dela, odpravo prevelikih neenakosti?« A kaj, ko se je zadovoljil s floskulami, da je treba odgovor iskati v gospodarski rasti in poudarjanju socialne pravičnosti.

Lažni prodajalci sreče

Po zlatem hodniku palače, obloženem z bogato rdečo preprogo, je proti kameram stopal dostojanstveni par z dojenčkom. Ta fantek, sin princa Harryja in njegove žene vojvodinje Meghan, je najlepši, najbolj priljubljen na svetu, vsi mu želimo vse najlepše, smo na cesti od Britancev izvedeli v izsekih, zmontiranih med sprehodom družine do bliskavic. »Otroci se v svojo usodo rojevajo vsak dan,« pa je bil komentar, ki je medijsko prezentacijo kraljevega dojenčka spretno povezal z naslednjim, kontrastnim prispevkom v nedeljski oddaji Zrcalo tedna. In smo se preselili v Pakistan, del Commonwealtha, kjer smo spoznali deklico Mukadas Ašraf. Usoda jo je popeljala v dogovorjeni zakon s Kitajcem, kar je pogosta praksa za premagovanje revščine v tej revni deželi, in komaj je ubežala nasilnemu možu.

Astrologinjine tri minute

V začetku tedna se je požar, ki ga je povzročila kolumna astrologinje Eme Kurent, z družbenih omrežij preselil na televizije. V besedilu, objavljenem v tabloidu Lady, se je zgražala nad tem, da so invalidi privilegirani, saj je zanje neupravičeno in nesmotrno rezerviranih toliko parkirnih prostorov, in ponosno povedala, da sama pogosto parkira na teh mestih, ker imamo tudi neinvalidi svoje probleme in se nam mudi na delo ali pa imamo enostavno otroke.

Pri sosedih je televizija bolj modra

Hrvaška televizija (HRT) se je debate Žižka in Petersona v nasprotju s TV Slovenija lotila temeljito. Najprej jo je objavila zgoščeno, teden po soočenju pa na HRT 3 še v celoti, s podnapisi, čemur je sledila komentatorska oddaja Peti dan. TV Slovenija je približek komentiranja izvedla v oddaji Moje mnenje na 2. programu. Obe oddaji sta panel štirih gostov, ki so predstavljeni kot intelektualci, primerjava med njima pa pokaže žalostno intelektualno raven naše nacionalke.

Kam z denarjem

Oddaja Koda je naslednica Posebne ponudbe, ki nas je seznanjala s pastmi potrošniškega sveta in načini, kako se jim uspešno izogniti. To je fino, saj je današnji potrošniški svet tako zapleten, da očitno ne znamo pravilno kupiti niti vrečk za smeti, kot smo izvedeli v torkovi oddaji.

Simulakri podeželja

V petkovem vrhunskem večernem terminu se je železnemu narodno-zabavnemu repertoarju na nacionalki, Slovenskemu pozdravu, pridružil še nekajkrat bolj gledani resničnostni šov Ljubezen po domače na Pop TV. Mogoče očitek, da je v medijih podeželska Slovenija neustrezno predstavljena, ni iz trte zvit. Vprašanje pa je, koliko se lahko zanesemo na ti oddaji, da sliko bistveno popravljata.

Vljudno

Dogodek, kot ga v Sloveniji še ni bilo, je bil prejšnji petek prva in glavna novica nacionalke, Pop TV in Planeta. Moški z burno preteklostjo in nejasnimi nameni je ugrabil avtobus ljubljanskega potniškega prometa skupaj s sedmimi potniki in prisilil voznika, da je odpeljal nekam na Barje. Do sitega smo se lahko nagledali zračnih posnetkov Ljubljane, računalniških animacij in rekonstrukcij dogajanja, posnetkov novinark s »cesto, po kateri je peljal avtobus«, v ozadju in drugih prikazov, kako naj bi dogodek potekal. Če si je kdaj kakšen bolj ameriško usmerjen televizijski urednik zamislil, da je čas, da začnejo njihove ekipe uporabljati helikopterje in z njimi za vsak primer stalno spremljati dogajanje, je dobil enkratno priložnost, da to idejo potegne iz predala.

Kar Šiško zahteva, to Šiško na TV Slovenija dobi

Pet let je, odkar je Zoran Predin, pevec in ognjevit košarkarski navijač, po košarkarski tekmi udaril enega od sodnikov. Izbruh je obžaloval, se za dejanje javno opravičil in napovedal, da se tekem ne bo več udeleževal, saj da sam ocenjuje, da ni sposoben normalnega navijanja. Njegov izpad so strogo obravnavali tako mediji kot javnost, saj je – ne glede na to, da je »le« glasbenik – javna oseba, te pa se postavljajo za zgled. Kadar smo bili posebej pravičniški, smo se jezili tudi zato, ker je kot privilegiranec lahko v nasprotju z drugimi navijači kljub varnostnikom dosegel sodnika.

Vesna Godina že ve

V Mednarodnih obzorjih na TV Slovenija so v torek pripravili oddajo Razdruženo kraljestvo, ki je bila morda bolj kot razlaga brexita oris Združenega kraljestva danes, kot ga vidijo britanski sleherniki. Čeprav se tovrsten modus razlage družbenih vprašanj pogosto sprevrže v plitek za in proti, ki onemogoča resnično debato (kar je botrovalo tudi brexitu), pa je bila tokrat predstavitev pogledov ljudi dovolj zanimiva in opremljena z – včasih tihim –komentarjem, da je spodbudila k (ponovnemu) razmišljanju o vprašanju, ki bo krojilo tudi našo usodo.

Spregledano dejanje Jacinde Ardern

Po pretresljivem morilskem pohodu skrajneža prejšnji teden na Novi Zelandiji smo imeli na TV Slovenija, ki trenutno velja za medijsko hišo z najboljšo zunanjepolitično redakcijo, priložnost opazovati izjemno državniško ravnanje premierke Jacinde Ardern. Bilo je sočutno, spoštljivo in hkrati najbolj možno pragmatično. »Imate našo ljubezen in podporo. Imate ju zdaj in v prihodnjih dneh, tednih, imate jo, ker je to vaš dom,« smo jo po celem svetu videli nagovoriti svojce in bližnje žrtev. »Oni so mi,« pa je njena izjava, ki jo na Novi Zelandiji pišejo v znamenje sožalja. Če se morda njene besede zdijo nekoliko nenavadne: dogodek je bil radikalno desničarski terorizem, moril je Avstralec, ki se je spravil na islamske vernike v mošejah.

Dajte nam raje Možino 

Tarča bo tokrat govorila o napetosti v koaliciji, novih okostnjakih SMC in izsiljevanju Levice, je prejšnji četrtek svojo oddajo napovedala voditeljica Erika Žnidaršič. Potem je koaliciji po zgledu Bruslja in Kračunovega fiskalnega sveta brala levite: gospodarstvo se ohlaja, vlada sprejema razkošen proračun, nujnih korenitih reform pa od nikoder.