11. 6. 2001 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Doseganje glasu
Obzorja, MB 2001, 75 str. 2.900,00 SIT
'Zapečaten vrelec si/ zaklenjen vrt./ Štirje pavi stražijo štiri stolpe besed/ zloženih v govorico molka.'
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
11. 6. 2001 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
'Zapečaten vrelec si/ zaklenjen vrt./ Štirje pavi stražijo štiri stolpe besed/ zloženih v govorico molka.'
Medmrežje mi je odkrilo, da je naša pesnica eno svojih zgodnjiih zbirk izdala v Mariboru že s pomočjo 2. gimnazije, če sem prav razumel. Ne bodi favlast, si rečem, tam je srednjo šolo končala tudi ena tvojih dobrih kolegic. Morda bo ona kaj vedela, ko je že ta poezija tako učena in skrčena, da se o njej na splošno ne da povedati kaj dosti zanimivega ... Ni čudno, da jo objavlja v glavnem v Novi reviji.
Pod prste mi je prišel njen skoraj odrasel sin. Ki tudi tam končuje šolo ... Bože mili! Čas teče. In fant reče: Ja. Poznam jo, čeprav me ničesar ne uči. Tako torej. Zbirko bi potemtakem lahko kupovali v Mariboru predvsem pesničini dijaki in hodili važno pod pozduho z njo po šolski avli. Potem bi lahko rekli tudi: "Samo vaš podpis bi rad, prosim! Dedikacijo za vnuke!" In tisti najbolj jezikavi še: "Zaradi pavov, saj veste!" In nova možnost za spraševanje ne bi smela izostati. Pavi se drugače v zbirki pojavijo vsaj tako kot v navedku zgoraj še nekajkrat. Tako gnezdijo v praznih oknih, subjekta pa kar kleca pred njimi, saj jo kdaj vržejo na kolena in naženejo strah v kosti. Kako tudi ne, ko imajo že tako predirljiv glas, zbirka ima pa tak naslov.
Tisto o dedikacijah pa današnja mladež žal nič ne rešpektira to! Tu je prilika, zbirka pa spet ne tako težka. Verzi so svobodni, niso rimani (nekajkrat se mi je odkrila samo asonanca) in razvrščeni so v tri- ali štirizložne kitice. V ospredju je kakšen močvirski ambient in antropomorfna pesniška slika. Nič tako pretresljivega, skratka, česar mlad človek odprte glave ne bi mogel razumeti.-- Poglejmo zadnjo pesem. Subjektka posluša in premleva stvarstvo in svoje bivanje. Svoje ugotovitve naslavlja očitno na samega svarniku, tega skratka, ki pred njo in za njo pošilja lunine mene, ki jo zabolijo 'bolj kot pridušena cesta, pa kateri nikoli ne stopaš'. Zanimivo je, da se v pesmi pogosto pojavljajo razna šumenja, šelestenja in šepetanja, ščebetanja ter na drugi strani seveda poslušanja. Vse v smislu naslova.