• Saša Eržen

    9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Hudo

    Opozorilo za lulanje

    Pes, ki ga tišči na malo ali veliko potrebo, bo najbrž sedel pri vratih, dokler se ga kdo ne usmili, ali poskušal svoje skrbnike priklicati z laježem. Mala pudlica Lulu, ki je potrpežljivo sedela ob izhodu in čakala, da jo bo kdo spustil ven, pri čemer ji je velikokrat ušlo, je navdihnila svojega lastnika, da je iznašel barking mat, predpražnik za lajanje, na katerem se pes pofočka, kadar želi povedati, da mora lulat. Na voljo je v dveh različicah, standardni in wifi. Ob dotiku pasje tačke se sproži eden od treh možnih zvokov (zvonjenje in dva različna laježa), wifi različica pa neslišno, prek aplikacije pošlje obvestilo naravnost na lastnikov pametni telefon. V primeru, da se na pasji klic nihče ne odzove, lahko predpražnik deluje tudi kot pasje stranišče, če vanj prej vpnemo ustrezno vpojno podlogo. Na spletni strani je podroben opis, kako psa v štirih korakih navadimo na sporočanje po predpražniku; po pričevanjih kupcev se lahko tega trika naučijo mladi in tudi stari psi. Več

  • Saša Eržen

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Hudo

    Cascatelli

    Dan Pashman, že desetletje ustvarjalec in voditelj podkasta Sporkful, v katerem teče govor o hrani, lahko na vprašanje »Kaj ste pa vi počeli zadnja tri leta?« ponosno odgovori: »Razvijal sem makaron!« Pri tem so bili zanj najpomembnejši trije elementi: da se makarona omaka dobro oprime, da ga je lahko nabosti na vilice in da ponudi poseben užitek, ko vanj zagrizemo. Triletno raziskovanje in razvoj nove vrste testenin – ker med tristotimi obstoječimi ni našel nobene, ki bi ga povsem zadovoljila – je dokumentiral v posebni petdelni izdaji svojega podkasta, imenovani Mission impastable. Idealni makaron je ustvaril s pomočjo newyorškega proizvajalca testenin Sfoglini in ga poimenoval z italijanskim imenom cascatelli, slapovi oziroma majhni slapovi. Testenine v surovem stanju po obliki še bolj kot na slapove spominjajo na tobogančke, a takšno ime verjetno ne bi bilo dovolj poetično. V vreli vodi jih je treba kuhati kar 15 do 18 minut, omaka pa jih ima zavoljo valovitih robov res rada. Za zdaj so bili slapki naprodaj le na spletu in so seveda takoj pošli, nove pošiljke pa se je nadejati šele v treh mesecih. Več

  • Saša Eržen

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Hudo

    Smrdeča sveča

    Pri dišečih svečah previdnost nikoli ni odveč. Če ste ali boste v dar dobili takšno, katere ime je orchard breeze, sapica v sadovnjaku, gre za pravega trojanskega konja med darili, kot se pohvali njen proizvajalec, ameriško podjetje Vat19. Sveča bukoličnega imena in nedolžne bele barve v steklenem kozarcu pomeni izvirno potegavščino, saj zgornja četrtina sveče resda diši po jabolkih, po treh, štirih urah gorenja pa je sapica, ki zaveje od sveče, vse prej kot prijetna in gre za vetrove v nekem čisto drugem pomenu. Sladkobni vonj jabolk namreč zamenja vonj po prdcih, s katerim je prepojen vosek spodnjih treh četrtin sveče. Sproščanje po napornem dnevu se tako sprevrže v panično iskanje izvora smradu v stanovanju, romantična večerja pa v sumničavo opazovanje, ali oboževani subjekt nemara ne trpi za flatulenco. Sveča z dvema obrazoma je lahko darilo za nič hudega sluteče sorodnike, za prijatelje, ki imajo radi fekalni humor, za nepriljubljene sodelavce, prav pa zna priti tudi za popestritev službene zabave v zaprtem prostoru ali za odganjanje obiskov, ki se jih ni mogoče zlepa znebiti. Več

  • Saša Eržen

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Hudo

    Zabava v domačem veceju

    Morda bomo v prihodnosti na domačih straniščnih školjkah imeli deske, ki nam bodo odčitale in sporočile osnovne telesne parametre vsakič, ko bomo sedli nanje. Že v bližnji prihodnosti pa imate lahko vece desko, ki bo odsevala vaše počutje oziroma vsaj telesno temperaturo – izdelati jo boste morali sami, s pomočjo navodil in sestavin, ki so naprodaj prek spleta. Če ne drugega, boste lahko z njeno pomočjo občudovali termalni odtis svoje zadnjice in omogočili nemalo zabave vsem obiskovalcem stranišča. Lani sta Evan in Katelyn, zakonski par, ki ustvarja videoposnetke za svoj istoimenski YouTube kanal, na spletu opazila fotografije doma izdelane tako imenovane straniščne deske razpoloženja in jo v videu uspešno poustvarila tudi sama. Na običajno, temnejšo straniščno desko je treba najprej nanesti barvo, ki vsebuje termokromne tekoče kristale, čeznjo pa prosojno umetno smolo. Na spreminjanje termokromne barve nato vpliva sprememba temperature; ob stiku s telesom območja deske postanejo zelena, modra, rjava, rumena ipd. Uporabljeno tehnologijo že dolgo poznamo v obliki prstana razpoloženja, ki vsebuje tekoče kristale in naj bi spreminjal barvo glede na počutje tistega, ki ga nosi. Več

  • Saša Eržen

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Hudo

    Trofejna praskanka

    Narod zagrizenih hribolazcev, ki svoj najvišji vrh časti do te mere, da članstvo v plemenu pogojuje z njegovo osvojitvijo, je pred meseci končno dobil zemljevid, na katerem lahko ponosno beleži svoje planinske podvige. Imenuje se »V planine po spomine«, zasnovala pa sta ga ljubiteljska hribolazca, vzgojiteljica in inženir, kot piše v njuni predstavitvi na spletni strani. Na gorniškem zemljevidu je označenih 97 vrhov v Karavankah, Julijskih ter Kamniško-Savinjskih Alpah, prevlečenih s posebnim premazom. Tako predstavljajo skoraj sto zamisli za vzpone, izlete, pohode in so navdih za bolj ali manj sistematično osvajanje gora v domovini. Ob vsakokratni vrnitvi v dolino ali domov seveda zmagoslavno odpraskate osvojeni vršac, na spodnji polovici pa zemljevid prinaša tudi seznam posameznih vrhov, ob katerih je prostor za vpis datuma vzpona. Meri 92 krat 50 centimetrov in je primeren tako za dolgoletne, izkušene planince kot tiste, ki si bodo gojzarje nadeli prvič ter sčasoma pridobili kondicijo in gorniški zanos. Več

  • Saša Eržen

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Hudo

    Plošča iz titana

    Ob sončnih koncih tedna zrak v okolici hiš že diši po znanilcu pomladi, ki mu rečemo žar. Čeprav nas od pravih piknikov loči še nekaj mesecev, ljubitelji na žaru pečenih dobrot v času kosila radi zakurijo ogenj ali prižgejo plinski gorilnik in obed pripravijo na rešetki oziroma plošči. Novost letošnjega poletja, ki se je bodo razveselili mnogi popotniki, bo najmanjši, najlažji in najenostavnejši prenosni žar septem, ki prihaja junija. Na voljo je v dveh velikostih: manjši, ki zadošča za enega in tehta dvesto gramov, ter večji, ki je namenjen dvem do štirim jedcem, tehta približno enkrat več in je velikosti lista papirja A4. Žar združuje mrežo in ploščo, ki omogočata dva načina priprave hrane in pijače, saj lahko na plošči zavremo vodo v lončku in pečemo jajca ali zelenjavo, medtem ko na mreži cmarimo meso. Položimo ga na štiri kamne, dve poleni ali na korito, kjerkoli smo pač uredili ognjišče. Priročen je za uporabo in prenašanje ter enostaven za čiščenje, ker je v celoti izdelan iz titana, pa tudi nerjaveč in trpežen. Njegovi stvaritelji iz Septem studia kupcem zagotavljajo nič manj kot vseživljenjsko uporabo. Več

  • Saša Eržen

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Hudo

    Slavsocks

    Bele bombažne nogavice, ostalina 80. let prejšnjega stoletja, ki jih zunaj športnih igrišč ali domačih dnevnih sob včasih verjetno še povohali ne bi, v zadnjih letih doživljajo svoj veliki povratek. Tokrat vstopajo skozi glavna vrata in izgubljajo pridih subverzivnosti; zvezdnice in zvezdniki jih nosijo v natikačih, sandalih, čevljih in salonarjih, potegnjene čez kavbojke ali najlonke. Privlačni naboj nošenja belih nogavic zdaj še potencira nova znamka slavsocks, z napisi, kot so ajvar, sarme, burek, rakija in #čevapi. Nogavice so izdelane iz ekološko pridelanega bombaža, v Slaveniji, ki je morda tudi v Sloveniji. »Slavenija je nova entiteta, nova imaginarna skupnost ljudi, ki jih druži slovanskost,« razlaga spletna stran, prek katere so za nadgradnjo na voljo tudi verižice za okoli gležnja, ki jih nosimo čez nogavice. Idejna avtorica slovanske linije belih nogavic je Tina Mentol, etnologinja in kulturna antropologinja, ki stoji tudi za nogavicami slocks z upodobljenimi motivi slovenske kulturne dediščine, kot so potica, kranjska klobasa in cviček. Več

  • Saša Eržen

    19. 2. 2021  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Hudo

    Fabbrick

    Čeprav je tekstilna industrija druga največja onesnaževalka, takoj za naftno, si še vedno zatiskamo oči pred svojo zasvojenostjo s potrošnjo oblačil. Hitra moda pomeni predvsem hitre smeti, saj večino oblačil zavržemo v treh letih od nakupa; samo v Sloveniji vsak posameznik v povprečju odvrže 18 kilogramov tekstilnih odpadkov na leto, ta količina pa, enako kot proizvodnja oblačil, skokovito narašča. In medtem ko se s svojim škodljivim vedenjem delamo Francoze, se je mlada francoska arhitektka Clarisse Merlet domislila, kako odvrženi tekstil spremeniti v do okolja prijazen gradbeni material, v opeke, ki so uporabne za izdelavo pohištva ali kot izolacija, saj je bombaž dober toplotni in zvočni izolator. Za izdelavo ene opeke sta potrebni dve do tri bombažne majice oziroma štiristo gramov tekstila, petino sestavine vsake opeke pa predstavlja posebno naravno, do okolja prijazno lepilo. V pariškem studiu Fabbrick, ki ga je ustanovila, v opeke predelujejo celo odvržene maske za enkratno uporabo. V nekaj letih so iz zavrženih oblačil ter preostalega tekstila ustvarili 400.000 opek in s tem dali novo življenje dvanajstim tonam tekstilnih odpadkov. Več

  • Saša Eržen

    12. 2. 2021  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Hudo

    WC-pianino

    Opravilo iztrebljanja je očitno tako dolgočasno, da se v klozet le redkokdo odpravi brez čtiva, pametnega telefona ali kakega drugega vira zabave. Samo opravljanje velike potrebe naj bi v povprečju trajalo dvanajst minut, v družbi, ki prisega na večopravilnost, pa sedenje na stranišču velja skoraj za izgubo časa in je treba zraven početi še kaj, da se počutimo učinkoviti. Zakaj se torej med defekacijo ne bi kratkočasili z igranjem klavirja ali se, če smo popolnoma brez glasbene izobrazbe, tega celo naučili? Potrebujemo le klaviaturo, izvorno poimenovano potty piano, na katero igramo z nogami, kar zna biti s spuščenimi hlačami dodaten izziv. Klaviatura, katere razpon je ena oktava, je izdelana iz vinilne plastike, ki jo je lahko čistiti, ima gumb za vklop in za delovanje potrebuje baterije. Priložena sta tudi pesmarica ter znak ’ne moti’, ki ga lahko obesimo na kljuko vrat z zunanje strani. Če je straniščna školjka pri vas v kopalnici, pa WC-pianino zagotavlja dodatno zabavo, saj se prepevanju pod tušem lahko pridruži glasbena spremljava klavirja pred straniščno školjko. Več

  • Saša Eržen

    5. 2. 2021  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Hudo

    Postani zemlja

    V zvezni državi Washington so predlani sprejeli zakon, s katerim je naravna organska redukcija oziroma kompostiranje ljudi postalo legalno, seveda v okviru za to registriranih podjetij. Eno od njih je Recompose, kjer so decembra lani začeli v kompost spreminjati prve pokojnike. Na mesec jih lahko kompostirajo deset; če so vsa mesta v kompostniku, ki je oblikovan kot satovje, zasedena, preminuli na sprostitev zmogljivosti – ob privolitvi svojcev – počakajo v hladilniku. V skrbno nadzorovanih razmerah ob zvišani temperaturi mikrobi človeško telo, ki je položeno v kovinsko posodo skupaj z lesnimi sekanci, slamo in deteljo, v tridesetih dneh razgradijo ter spremenijo v zemljo, ki jo nato dva do štiri tedne prezračujejo. Neorganske snovi, kot so srčni spodbujevalci, umetni kolki in zobne zalivke, izločijo. Po končanem procesu lahko svojci prst prevzamejo ali jo namenijo obnovi gozda na območju Bells Mountain na jugu države. Iz enega posameznika nastane približno 0,8 kubičnega metra s hranili bogate zemlje. Kompostiranje pokojnikov je do okolja prijazno, saj porabi manj energije in proizvede manj ogljikovega dioksida kot kremacija ali pokop, tradicionalni obliki slovesa od tuzemskih teles. Več

  • Saša Eržen

    29. 1. 2021  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Hudo

    Moodbeam

    Delo od doma ima tako pozitivne kot negativne vidike; med slednjimi navajajo tudi izgubo stika delodajalcev z zaposlenimi, še posebej v velikih podjetjih. Ljudje, ki se dobro počutijo, so kakopak bolj produktivni, zato so nekatera podjetja v Veliki Britaniji že pred časom začela poskusno spremljati psihično stanje zaposlenih s pomočjo silikonske zapestnice, imenovane moodbeam. Domislila se je je novinarka Christina Colmer McHugh, ki je želela vedeti, kako se njena sedemletna hčerka, ki je bila v šoli žrtev vrstniškega nadlegovanja, počuti čez dan, takrat, ko nista skupaj. Johnatan Elvidge ji je pomagal ustvariti zapestnico z dvema gumboma, ki posamezniku omogoča beleženje počutja, hkrati pa ga prek njegovega sporočanja poveže z bližjimi ali s sodelavci. Uporabnik na zapestnici pritisne rumeni gumb, kadar se počuti dobro, ko je zadovoljen, srečen, in modri gumb, kadar ni. Tako lahko občutke spremlja in ugotavlja morebitne vzorce. Pripomoček, ki omogoča pregled nad številom zabeleženih dobrih in slabih trenutkov v dnevu, je povezan z aplikacijo na telefonu in spletnim vmesnikom ter uporaben za osnovno samorefleksijo in psihično podporo, pa tudi čustveno izsiljevanje in nadzor. Več

  • Saša Eržen

    22. 1. 2021  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Hudo

    Pisoar v palici

    Sezona golfa je pred vrati in z njo tudi vprašanje, kaj narediti, ko med igro ponagaja prostata ali zaradi količine zaužitega piva pritisk mehurja pri osemnajsti luknji postane nevzdržen, sanitarij pa ni nikjer v bližini. Kdor ima zadržke pred tem, da bi se olajšal ob drevesu, grmu ali – v pomanjkanju obeležja za stoječe uriniranje – kar sredi travnate podlage golfigrišča, si lahko omisli plastično palico za golf, ki je namenjena izključno uriniranju, kakopak le za moški spol. Prenosni pisoar v obliki palice naj bi omogočal diskretno uriniranje med igranjem golfa, zato je priložena tudi zelena brisačka, ki služi kot predpasniček, s katerim moški med početjem zakrije svoje premoženje. Rezervoar za urin je vgrajen v ročaj palice, vanj pa gre dobrega pol litra tekočine. Vrli golfist tako ob klicu narave odvije zamašek na vrhu, si natakne predpasnik in se polula v palico, ki jo nato spet zatesni z zamaškom, da prepreči iztekanje tekočine. Čeprav pisoar za golfiste deluje kot šaljivo darilo, je uro club zasnoval dejanski urolog dr. Floyd Seskin s Floride v ZDA. Več

  • Saša Eržen

    15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Hudo

    Kavč pripomoček

    Kavč je verjetno med pandemijo eden najbolj uporabljanih kosov domačega pohištva, na njem pa se ne odvijata le poležavanje in gledanje televizije, na kar je pred dvema mesecema svoje ljudstvo degradiral Princ teme, ampak tudi delo, izobraževanje, prehranjevanje ter virtualno druženje. Očitno obstaja potreba po tem, da življenje na kavču postane bolj urejeno, organizirano, kajti na spletni platformi za množično financiranje Kickstarter so cilj zbiranja sredstev za izdelavo posebnega pladnja, s katerim imamo pri roki cel kup reči, presegli za več kot tisočkrat. Vseboval bo prilagodljivo držalo za kozarec ali skodelico, ki z žiroskopskim vrtljivim podnožjem skrbi, da kozarec ostane v pokončnem položaju, ne glede na naklon podlage, posodico za prigrizke, režo za telefon, priključek za napajanje elektronike, na katerega je treba priključiti lastni zunanji napajalnik, ploskev za odlaganje daljincev, očal in podobnega. Posamezni razdelki so prilagodljivi, tako da lahko prostor na pladnju razporejamo po potrebah, v ’podpalubju’ pladnja pa je velik predal za shranjevanje. Dvignjeni modularni pladenj bo na kavče prišel šele maja. Več

  • Saša Eržen

    8. 1. 2021  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Hudo

    Prozorni šotor

    Napihljivi prozorni šotor, ki spominja na iglu, je naprodaj že kakšno desetletje, sčasoma pa je zavoljo povečanja števila ponudnikov postal tudi cenovno dostopnejši. Šotorska kupola v časih, ko je beseda mehurček dobila zelo razširjen pomen, ponuja dejanski fizični mehurček oziroma pribežališče vsem, ki v času izolacije pogrešajo kotiček zase. Do plastičnega mehurčka s trimetrskim premerom, v katerem se lahko namestita dva odrasla ali nekaj otrok, vodi kratek hodnik. Čeprav je bil okrogli prozorni šotor izvorno zamišljen za taborjenje in opazovanje zvezdnega neba brez motečega mrčesa, je tovrstni glamping mogoč le, če je v neposredni bližini na voljo električna napeljava. Zadeva je namreč napihljiva in se s pomočjo črpalke za zrak sama postavi v dobrih desetih minutah, strukturo pa obdrži le, če ventilator po njej nenehno poganja zrak, sicer se hitro spet sesuje sama vase. Tako je primerna predvsem za notranje prostore, dvorišče ali vrt. Ker so njene stene popolnoma prosojne, o zasebnosti težko govorimo. Mehurček je vodotesen, ščiti pred vetrom in ima dobro akustiko, edino zunanje črpalke za zrak naj bi bile pri nekaterih ponudnikih precej glasne. Več

  • Saša Eržen

    30. 12. 2020  |  Mladina 53  |  Kultura  |  Hudo

    Koronski monopoli

    Monopoli je skupnost igralcev namiznih družabnih iger uvrstila med 20 najslabših iger vseh časov, kljub temu pa še vedno vznikajo nove in nove različice; letos na primer britanski lockdownopoly in ameriški coronaopoly, ki sta naprodaj prek spletne platforme etsy. Prvo polje koronskega monopolija iz ZDA je, kot se za pandemijo spodobi, kitajsko mesto Wuhan. Sledijo mu znamenite svetovne destinacije v takem vrstnem redu, kot se je širil virus, od Velikega kitajskega zidu, moskovskega Kremlja, avstralske divjine, prek piramid v Gizi, polj tulipanov na Nizozemskem, čez švicarske Alpe in Berlinski zid do rimskega Koloseja, Tadž mahala, Dubaja in newyorškega trga Times Square na koncu. Prisvojimo si lahko tudi polja, kot sta zakup mobilnih podatkov in naročnina na kabelsko televizijo, ter se skeširamo pri plačilu bolnišničnih pristojbin ali davka na nepremičnine. Namesto kotnega polja, ki se mu v klasični različici reče ’zapor’, imamo v koronski različici karanteno. V kompletu so žal le igralna podlaga in karte; denar, figurice, kocko, hiške in hotele, po želji pa tudi škatlo za shranjevanje morajo igralci priskrbeti sami. Več

  • Saša Eržen

    23. 12. 2020  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Hudo

    Zelenjava na bradi

    Pred leti je postalo popularno, da si bradati moški za decembrske službene in zasebne zabave na svojo obrazno diko navesijo novoletne oziroma božične okraske, od raznobarvnih bunkic do električnih lučk. Lani se je ponudbi mini okraskov, namenjenih zaljšanju bradačev, pridružil komplet devetih različnih ornamentov, ki ponazarjajo klasična božična jedila; med njimi so medenjak, sladkorna palica, pečen puran in celo kroglica brstičnega ohrovta. Slednji je namreč v Veliki Britaniji tradicionalni, nepogrešljivi del božične večerje, pri čemer domnevajo, da je to postal zaradi svoje sezonske razpoložljivosti. Ob božiču naj bi brstični ohrovt na Otoku po krožnikih kotalili tudi tisti, ki se ga sicer vse leto ne dotaknejo, in dotični okraski so zrasli prav na angleškem oblikovalskem zelniku. Brohrovt je letos očitno še povečal priljubljenost ali vsaj svoj aranžerski potencial, saj je dobil samostojen komplet. V njem je devet zelenih plastičnih kroglic v obliki brstičnega ohrovta, navešenih na kovinske ščipalke, s katerimi jih pritrdimo na dlako. Izdelek ni primeren za bradate otroke, ki so mlajši od treh let. Več

  • Saša Eržen

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Hudo

    Napihljivi Odrešenik

    Brez jaslic ni božiča. Leta 1223 si jih je izmislil sveti Frančišek Asiški in jih dal s papeževim dovoljenjem postaviti v votlini v kraju Greccio v Italiji, kot prizorišče za božično mašo. Z njimi je želel doseči, da bi v ospredje praznika znova stopilo čaščenje Odrešenikovega rojstva namesto plebsove posvetne osredotočenosti na darila; očitno težave s pretiranim materializmom in božično darilno histerijo ne izvirajo od včeraj. Namesto jaslic ali kot dodatek k njim pa vam za čaščenje Odrešenika v britanski firmi diabolical gifts, torej diabolična darila, ponujajo napihljivega Jezusa Kristusa. Ta enkrat za spremembo ni razpet na križu, ampak oblečen le v belo ogrinjalo s pomirjujoče zaprtimi očmi in široko razširjenimi rokami, s katerimi simbolno objema vse človeštvo, vabi pod svoje okrilje. Napihnjen je visok pol metra in lahko dejansko stoji na vodi. Zaradi praktičnosti je ta kipec, če mu lahko tako rečemo, mogoče imeti vselej pri sebi, napihnjenega ali spuščenega ter na majhno zloženega. Več

  • Saša Eržen

    11. 12. 2020  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Hudo

    Selfi maske

    Zaščitne maske so z zapovedano nošnjo v vseh zaprtih javnih prostorih in na prostem postale naša druga koža. Kot kaže, bo tako ostalo še nekaj časa. Mlada oblikovalka, vizualna umetnica in podjetnica Danielle Baskin iz ZDA se je februarja, ko je bila pandemija še v povojih, lotila čisto posebnega projekta, bombažne maske z natisnjenim obrazom tistega, ki masko nosi. V naslednjih mesecih je s sodelavci izpopolnjevala tehnologijo tiska na blago, na domačem šivalnem stroju pa preizkušala, kako se na izbranem kroju odrežejo natisnjene podobe različnih obrazov, saj je želela s potiskanimi maskami doseči tridimenzionalni učinek. Zdaj je tako imenovana selfi maska končno na voljo vsakemu, ki želi čez spodnjo polovico svojega obraza nositi podobo spodnjega dela svojega obraza. Po želji lahko seveda pol obraza prekrijete tudi s polobrazom svojega najljubšega zvezdnika ali kakšnega drugega portreta. Na spletni strani maskalike.com naložite ostro visokoresolucijsko fotografijo, plačate trideset dolarjev in unikatna portretna maska – ali več njih – se bo v dobrem tednu iz Kalifornije odpravila na dolgo pot do vas. Več

  • Saša Eržen

    4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Hudo

    Hej hej, Miklavž

    Na slovenskem spletnem portalu hejhej lahko že nekaj mesecev sami sebe ali kakšno drugo osebo obdarite s personificiranim videosporočilom izbrane domače zvezdnice ali zvezdnika, med katerimi je tudi Miklavž. Ker si slednji – tako kot vsi ostali v ponudbi – od naročila do dostavljenega posnetka vzame kar pet dni časa, ste za letošnje obdarovanje nemara že prepozni, a na voljo sta še druga dva iz trojice decembrskih daronoscev, ki so z oznako »dobri mož« na portalu presenetljivo uvrščeni v kategorijo športnikov, skupaj z Dejanom Zavcem in Filipom Flisarjem, pa tudi v kategorijo igralcev, kot sta Gojmir Lešnjak ali Marko Miladinović, pa še v kategorije glasbenikov, televizijskih in radijskih voditeljev ter komikov, skratka, v vse kategorije, ker je pač december. Miklavž se posname za pičlih 17 evrov, Božiček in Dedek Mraz pa zaračunata po 19. Kar je precej manj kot Jonas, ki se prodaja za 299 evrov in je daleč najdražji od vseh v ponudbi. Če naročate posnetke, morate biti stari vsaj 16 let, izbrani zvezdniki pa se lahko dejansko obnašajo zvezdniško, saj imajo pravico zavrniti snemanje vašega sporočila. Več

  • Saša Eržen

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Hudo

    Sodček v cerkvi 

    Pred meseci smo zapisali, da v tujini po tem, ko so morale cerkve blagoslovljeno vodo zaradi pandemije umakniti iz kropilnikov ob vhodih, zanjo uporabljajo brezstične razdelilnike, ki delujejo na senzor, podobno kot avtomatske posode za milo ali razkužilo. Domači verniki so bili medtem prikrajšani, zdaj pa so končno dočakali »sad znanja slovenskih konstruktorjev in inovatorjev iz Šentjerneja« v obliki majhnega lesenega soda, pomenovanega ressel, ki ga je navdihnil putrh, tradicionalni ročni sodček za prenašanje vina. Prvi samostoječi prototipi – na voljo so tudi stenski – so že nameščeni v cerkvah po Sloveniji. Potem ko si verniki ob vstopu razkužijo roke, jim svetujejo, da levo dlan (in ne desno, kot bi sklepali po ilustraciji na sodčku) vstavijo pod avtomatski razdelilnik ter vanjo ujamejo nekaj kapljic blagoslovljene vode, v katero pomočijo prst desne roke in se z njim pokrižajo. Levo dlan z vodo lahko zatem ponudijo tudi drugim družinskim članom. Če lahko verniki uporabijo le eno roko, si prst omočijo tako, da dlan stisnejo. To pa še ni vse: medtem ko razdelilnik brizgne vodo, dlan obsije z UV-svetlobo, ki dodatno razkužuje. Več

  • Saša Eržen

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Hudo

    Zoo zoom

    Ta teden je do preklica svoja vrata začasno zaprl tudi ljubljanski živalski vrt. Za zdaj še niso ponudili možnosti, da bi medtem, ko obiskovalci ne morejo do živali, slednje po naročilu pripeljali na obisk v domove in pisarne. Seveda le prek spleta, kot se je tega že konec aprila domislil živalski vrt v Cincinnatiju v ZDA. Po poldrugem mesecu zaprtja so ljudem ponudili možnost, da prek izbrane aplikacije v svoje skupinske videoklice za 15 minut vključijo povodnega konja, žirafo, ježevca ali lamo, kasneje so ponudbo razširili še na geparda, mačjega pando, kenguruja in koze – večina od njih je za popestritev sestankov na daljavo še vedno na voljo. V ZDA, pa tudi v Veliki Britaniji, trenutno kar nekaj kmetij in zavetišč za rejne živali v zameno za plačilo ponuja virtualno udeležbo koz, alpak, lam, krav, pujsov, kokoši, puranov in ovac na sestankih, pri pouku ali na druženjih na daljavo. Živali tako služijo denar za hrano, oskrbo ter izboljšave svojega življenjskega okolja, ljudje pa vnesejo nekaj razvedrila v te naporne čase, še zlasti, kadar jim uspe žival na sestanek vtihotapiti, ne da bi nadrejeni to opazili. Več

  • Saša Eržen

    13. 11. 2020  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Hudo

    Lučka prijateljstva

    Pred šestimi leti se je John Harrison novembra ubadal z božičnimi darili za člane svoje družine, ki so sicer živeli na različnih koncih ZDA in v Kanadi, kljub razdaljam, ki so jih ločevale, pa jim je uspevalo, da so si skočili v lase. Želel je, da bi se kot družina čutili povezane, in to brez besed, ki so jih tako pogosto razdvojile. S soprogo Vanesso Whanel sta ustvarila lučko prijateljstva na daljavo, izvorno long distance friendship lamp. Z njo lahko svojim dragim, ki živijo drugje, brez telefona in brez besed sporočamo, da v nekem trenutku mislimo nanje. Kadar se namreč dotaknemo vrha lučke, bo ta zažarela v barvah mavrice ali v eni sami barvi, ki jo nastavimo po želji; enako se bo zgodilo pri njeni svetilni »dvojčici«, s katero sta povezani s pomočjo brezžične spletne povezave. Svetilke so naprodaj posamezno ali v paru, med sabo pa jih lahko povežemo tudi več, omejitev glede števila praktično ni. Izdelujejo jih v Kansasu v ZDA in so zasnovane za tamkajšnjo električno napetost, zato je za priključitev na omrežje drugod po svetu treba uporabiti ustrezne adapterje. Več

  • Saša Eržen

    6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Hudo

    Tisoč belih koščkov

    Ponudniki sestavljank si med pandemijo manejo roke, še zlasti v ZDA, kjer je že spomladi, med prvim valom, prodaja narasla za krepko več kot tristo odstotkov. Tudi pri nas se je povečalo povpraševanje po sestavljankah, posebej v spletnih trgovinah. Božič je pred vrati, pandemiji še ni videti konca in sestavljanke lepo potujejo tudi po pošti, hkrati pa je sestavljanje motivov dejavnost, ki je primerna za vse starosti in pri kateri se lahko druži vsa družina. Največja privlačnost te prostočasne dejavnosti je verjetno prav radost ob združevanju posameznih koščkov do popolnjenja končnega motiva, kljub temu pa je japonska firma Beverly za zahtevnejše odjemalce prva izdelala sestavljanko z imenom pure white hell, čisti beli pekel, katere koščki so, kot že ime pove, popolnoma beli, brez kakršnegakoli motiva. Darkerjem ponujajo tudi črno različico. Če se vam bo prek sestavljanja tisočih koščkov belega pekla uspelo prebiti do nebeške blaženosti, vedite, da obstaja še bela sestavljanka z dva tisoč koščki, ki so res zelo zelo majhni. Na njej je opozorilo, da nikakor ni primerna za začetnike. Več

  • Saša Eržen

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Hudo

    Žlica 2.0

    Oglaševalski leporek je poskrbel za tolikšno inflacijo besednih zvez ’razvajanje brbončic’ in ’eksplozija okusov’, da nam je zdaj, ko so iznašli izdelek, ki dejansko povzroča oboje, zmanjkalo ustreznih označevalcev. Elektronska žlica, imenovana spoontek, izostri okus tako, da razburi brbončice, poskrbi pa tudi za izboljšani pookus. Ima dve elektrodi, in ko jo držimo v roki ter nanjo naložimo hrano, skoznjo steče šibek električni tok, mikrotok, ki ga brbončice občutijo, posameznik pa ne. »Po zaslugi vgrajene elektronike je celo dolgočasna hrana dobrega okusa,« zato jo med drugim priporočajo za nizkokalorično oziroma dietno prehrano, na primer táko z manj sladkorja ali soli. Z njo lahko jemo vroče ali mrzle jedi, ni pa primerna za strojno pomivanje. Otroci, nosečnice, epileptiki, osebe z vgrajenim srčnim spodbujevalnikom in vsi, ki na jeziku ali ustnici nosijo piercing, je ne smejo uporabljati. Njene baterije žal ne bo mogoče zamenjati, tako da bo morala po približno pol leta ali enem letu – odvisno od pogostosti uporabe – romati v reciklažo. Prvi odjemalci bodo lahko žlico prihodnosti v usta nosili že od decembra. Več

  • Saša Eržen

    23. 10. 2020  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Hudo

    Tubble

    Tuširanje je do okolja prijaznejše od kopeli, a z namakanjem v vodi se bolj sprostimo in tako poleg telesa negujemo še duha. Če v kopalnici nimate kadi, si lahko omislite napihljivo in jo postavite kamorkoli. Dolga je slabih sto šestdeset centimetrov, v širino jih meri skoraj osemdeset, vanjo gre 255 litrov vode, ki je po želji lahko ogreta – vendar največ do 45 stopinj Celzija – ali ledena. Napihnjena kad je čvrsta, v njej se lahko precej udobno namestite, če niste daljši od 188 centimetrov. Na zadnji strani ima dvignjen rob, ki služi kot naslonjalo za glavo, ob strani luknjo za skodelico ali kozarec. Pri vrhu ima zadrgo, s katero na kad pritrdimo pokrov iz mehke plastike, kot nekakšno odejico, če nočemo, da bi voda pljuskala naokoli. Napihljiva kopalna kad se s priloženo električno tlačilko napihne sama in za to potrebuje približno eno minuto. Po kopeli vodo iz nje odtočimo skozi daljšo priloženo cev, najboljše kar v odtok, nato jo do suhega obrišemo, spustimo iz nje še zrak ter jo zložimo in pospravimo nazaj v škatlo. Izmislili so si jo na Nizozemskem, naprodaj je že osem let, ima tudi enoletno jamstvo. Več

  • Saša Eržen

    16. 10. 2020  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Hudo

    Lasje za čisto morje

    Avstralski frizerski saloni so zbrali več kot deset ton las, s katerimi so se odpravili v boj s tisoč tonami nafte, ki je avgusta ob obali Mavricija v Indijski ocean iztekala iz nasedlega japonskega tankerja. Ameriški frizer Phil McCrory je zamisel za preprosto čistilno napravo iz las, ki nase privlačijo maščobo, dobil že leta 1989 ob razlitju nafte s tankerja Exxon Valdez na Aljaski. Pri gledanju poročil je na posnetku opazil vidre, katerih kožuh je bil prekrit z nafto, morje pa je bilo okoli njih videti bolj čisto kot drugje. Učinkovitost njegove iznajdbe je potrdila tudi NASA, katere znanstveniki so bili med McCroryjevimi strankami. Lase, ki so jih z vseh koncev pošiljali frizerski saloni in posamezniki, je McCrory kopičil kar v svoji garaži, dokler ga ni leta 1999 našla Lisa Craig Gautier iz okoljevarstvene dobrodelne organizacije Matter of trust. Pod njenim okriljem zdaj po vsem svetu zbirajo človeške lase, perje, dlako iz pasjih salonov, filc in surovo volno, ki jo dobijo s striženjem ovc. Dlakavi material spredejo v preproge ali z njim napolnijo najlonke ter ustvarijo klobasaste zvitke, s katerimi naftne madeže odstranjujejo tudi iz pristanišč. Več

  • Saša Eržen

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Hudo

    Darkerska penina

    Zlati in srebrni se po novem pridružuje še darkerska. Govorimo o novi radgonski penini, ki je ustvarjena v popolni temi in katere uživanje prav tako priporočajo v odsotnosti kakršnekoli svetlobe. Untouched by light, nedotaknjena od svetlobe, kot pravi njeno ime, je kot nalašč za temne čase. Celoten proces obdelave grozdja in izdelave penine poteka v popolni temi, ob pomoči očal za nočni vid. Grozdje oberejo v temni noči brez mesečine. Penina nekaj let zori v temni vinski kleti, najprej v sodih, dokler je v temi ne pretočijo v temne steklenice, ki jih nato tudi obračajo v temi in na koncu vakuumsko zaprejo v nepredušne vrečke iz temne folije. Vsega naj bi bila kriva profesorica Ann C. Noble iz Kalifornije, ki v svojih raziskavah ugotavlja, da tudi kratkotrajna izpostavljenost penin in belih vin svetlobi – naj bo ta naravna ali umetna – vpliva na spremembo okusa oziroma ga pokvari tako, da okrni okus citrusov, pojača pa arome kuhanega zelja, gum in mokrega psa. Penina je sicer izdelana iz chardonnaya, po klasični metodi s fermentacijo v steklenici. Trenutno je na prodaj omejena količina steklenic prve polnitve letnika 2016. Več

  • Saša Eržen

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Hudo

    Brezstični razdelilnik hostij

    Ukrepi za zajezitev novega virusa so doleteli tudi božje hrame. Ne gre le za zaščitne maske in predpisano distanco. Blagoslovljeno vodo boste trenutno v kropilnikih ob vhodu v cerkve zaman iskali, duhovniki pa morajo hostijo, ki predstavlja Kristusovo telo, vernikom položiti izključno v dlan in nikakor ne v usta; prej so lahko hostijo dali na jezik vsem odraslim vernikom, ki so to želeli, ter vsem otrokom, ki še niso prejeli zakramenta birme, kar se zgodi okoli trinajstega leta. Pred deljenjem svetega rešnjega telesa in po njem pa si mora duhovnik do nadaljnjega razkužiti roke. Ameriško podjetje, ki oskrbuje cerkve po vsem svetu, prek spleta že od predpandemijskih časov ponuja brezstični plastični razdelilnik hostij, ki higieno ob prejemanju obhajila ’na roko’ popelje še na višjo raven. Z njim duhovnik hostijo v dlan vernika položi s pritiskom gumba na držalu, ki rahlo spominja na joystick, in je povezano s prozorno tubo s hostijami. Obstaja tudi kar nekaj različic razdelilnikov svete vode, ki delujejo na senzor, podobno kot brezstična razdelilna posoda za milo v sanitarijah. Več

  • Saša Eržen

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Hudo

    Nenamerna poezija

    Gnoj je zlato, je uvidel naš modri pesnik že pred slabim stoletjem. Zato je Rob Sears, nebodigale n, pohopsal dele go voro v in inte rvjujev ter tvite ameriškega predsednika in iz njih ustvaril zbirko pesmi, ki jih je izdal pod naslovom Čudovita poezija Donalda Trumpa, v izvirniku The beautiful poetry of Donald Trump. Gre kakopak za neavtorizirano knjigo, ki je prvič izšla pred tremi leti, lani pa tudi v razširjeni verziji z ducatom novih pesmi. Sears, ki živi in dela v Londonu, se je prebil skozi Trumpov tridesetletni mentalni opus, skozi nebroj izjav, govorov, intervjujev in tvitov ter umotvore zložil v poeme in haikuje, sicer pa vanje ni posegal; vsak od upesnjenih citatov je opremljen s podatkom o izvoru. Melanije ne najdemo v nobeni od pesmi, se pa Trump v njih na veliko važi in samopoveličuje. Ti ljudje so luzerji, Sem najmanj rasistična oseba, kar jih je, Rad berem, Dobri geni, Jaz sem najboljši, Morali se jih bomo znebiti je le nekaj izbranih naslovov. Trumpizmov za morebitno novo zbirko ne zmanjka, kot tudi ne besednega gnoja, ki ga proizvaja tviter logoreja v domačih političnih logih in bi ga bilo koristneje uporabiti kot material za lucidne umetniške stvaritve. Več

  • Saša Eržen

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Hudo

    Govoreča maska

    Obstajajo ljudje, ki jih pri zaščitni maski posebej moti to, da ne vidijo ust sogovornika oziroma da iz preostanka obraza težje razberejo čustveno razpoloženje ali odziv. Čeprav se nasmehnemo ali namrdnemo tudi z očmi, to očitno ni dovolj, a k sreči se lahko poleg – ali celo namesto – vas smeji vaša maska, če je to jabbermask, maska za čvekanje. Vgrajenih ima šestintrideset LED-diod, te pa na črnem bombažnem ozadju ustvarjajo dinamična ali statična sporočila, ki jih želi sporočevalec prenesti naslovniku: navzgor ali navzdol zavihani kotički ustnic, ravna horizontalna črta, srce, krog ter napisa OK ali NO, torej angleški ne. Majhen pok z ustnicami in že se na maski izriše nasmeh! Masko aktiviramo z glasom, posamezne lučke pa se lahko prižigajo in ugašajo sinhrono z govorom, zato je videti, kot da se na maski dejansko premikajo naše nadomestne, elektronske ustnice. Programer in razvijalec iger Tyler Glael iz Kalifornije, ki je masko izdelal, je očitno prepričan, da bodo zaščitne maske del obvezne garderobe ostale tudi globoko v naslednji pomladi; maska, ki na obraz riše emodžije, bo namreč množično dostopna šele maja prihodnje leto. Več