Zlata veja

Prevod legendarnega dela očeta antropologije, ki ga je pisal v prvih dvajsetih letih prejšnjega stoletja.

Slovenska izdaja na več kot 1000 straneh prinaša njegove raziskave magije in religije. Njegovo heroično delo je bilo v dobesedni svetovljanskosti: brskal je po kulturah, kolikor daleč je segla literatura, ki jo je umel prebirati. Požiral je vse, kar je bilo napisanega v stari grščini, latinščini, hebrejščini, francoščini, nemščini, italijanščini, nizozemščini in seveda angleščini. Segal je po vseh znanih kot tudi mitskih časih in skrbno zbiral, sortiral in analiziral verovanja, zgodbe in vraževerja. O starih Armencih je navajal, da odpadlih zob ne mečejo stran, zakaj skrbno jih čuvajo za sodni dan. Pri Indijancih plemena Črno stopalo bojevnik, ki ubije orla, tega potem prinese v vas, mu s palico podpre glavo in v kljun zatakne kos posušenega mesa, da bi orlaov duh lahko odšel in povedal drugim orlom, kako lepo Indijanci ravnajo z njim. Stari Atenci so skrbno redili nekaj revežev za primer, če pride nad mesto kuga ali lakota; takrat so jih namreč žrtvovali kot grešne kozle. V stari Rusiji je množice popadel tako resničen strah pred koncem sveta, da so potem zares množično umirali.

Frazerjevi osebno protislovje je bil kratek stik med njegovim poznavanjem in doživljanjem. Človek, ki je poznal običaje celega sveta, sam ni nikoli potoval dlje kot do Grčije. Toda to ni bila ovira, da bi njegovo delo ne postalo ena temeljnih skal intelektualne dediščine XX. stoletja.

Vse te na videz nezdružljive svetove iz narazličnejših časov je uspel povezati v celoto prek konceptov ubijanja boga in iskanja grešnih kozlov. Koncepta, ki pa nista veljala le za preteklosti, zakaj iz dneva v dan postajata bolj aktualna. Kaj pomeni izročitev Miloševića v Haag, če ne iskanje grešnih kozlov, ki bi s prevzemom kazni oprali greha svoje sorojake?