Zgodovina neke kolaboracije: boljševiki in Nemci 1914-1918

O nemški vladi, ki je bila boter in sponzor oktobrske revolucije.

Avtorja sta vneto brskala po arhivih cesarske Nemčije, v katerih sta našla dokumente, ki potrjujejo, kako so Nemci plačevali milijone svojim tajnim agentom za financiranje prihoda boljševikov na oblast. Računica je bila preprosta: ker z rusko carsko vlado niso uspeli skleniti separatnega miru, ki bi omogočil premestitev nemških čet na fronto v Franciji, so premišljeno investirali v pomoč ruskim revolucionarjem. Pač po razvidni premisi: če bo prišlo v Rusiji do revolucije, bo armada razpadla. Sponzoriranje Leninovih boljševikov pa je vsebovalo še manj razvidno premiso: ker sta za Lenina uvedba diktature proletariata in spopad z režimom carja Nikolaja pomembnejša od vojne s sovražnimi nemškimi četami, bo podpisal kakršnokoli mirovno pogodbo.

Sama knjiga torej popisuje detajle, kot so direktive in odobritve mnistrov in generalov, korespondenco s tajnimi agenti in seveda vsote, ki so dosegle 40 milijonov mark za vzpostavitev revolucionarne mreže; če boljševiki v Rusiji skoraj niso imeli svojega tiska, so sredi leta 1917 izdajali dnevno čez 300 izvodov propagandnih časopisov.

Glavna operacija pa je bila pripeljati Lenina iz Švice v Rusijo. Nemški generali so poskrbeli za posebni vlak, ki je peljal vagon z ruskimi revolucijonarji čez nemško ozemlje, vlak, ki je bil tako prioriteten, da je moral s svojo kompozicijo počakati celo nemški prestolonaslednik. A zdaj pride vrhunska pirueta. Ker se Lenin ni hotel kompromitirati z neposrednimi stiki z nemškim režimom, je nemški strani vsilil posebno pogodbo za potovanje tega vlaka! Da ga kajpak kasneje ne bi politični nasprotniki devalvirali kot nemškega agenta.

Delo, ki nazorno prikaže, kako za oktobrsko revolucijo niso stale le velike ideje, temveč nemški strateški interesi.