Ali ptice res izginjajo?

V formi leksikona in ob barvnih fotografijah predstavljene navade, življenjski prostor, razširjenost in ogroženost posameznih ptičjih vrst.

Sam jezik ni leksikonski, zakaj pesnik slika ptice v metaforičnih podobah. Če se vam na prodišču zazdi, da vidite kotaleči se kamen, je to mali deževnik v skrbi za zarod. Ko v svatovskem času zapoje rdečenogi martinec, spominja na muzikalično dudlanje.

Po naslovu bi pričakovali perspektive naravovarstvenika, ki bi pozival vrnitev v neizprijeno bukolično preteklost. A avtorja vodi predvsem zdajšnost, v kateri opazuje resda uničujoče posledice modernega razvoja (HE, zasipavanje močvirij...), toda ugleda celo spremembe v obnašanju črne štrorklje, ki je bila veljala za zelo plaho gozdbo žival, zdaj pa je ne moti niti bližina človeških naselij.

Strojna košnja travnikov često pusti za seboj množični pomor, ki pa privabi črnega škarjeka na gostijo s poginulimi živalmi. S prepovedjo uporabe številnih insekticidov si je hudo zdesetkana populacija sokolov selcev marsikje opomogla, ne pa v vzhodni Evropi, kjer se zastrupljanje verjetno nadaljuje. Število jerebic se domala povsod vztrajno zmanjšuje. Vendar razlog ni le število lovskih cevi ali količina posutih herbicidov, temveč intenzivno kmetijstvo, ki preorje zapleveljene in zatravljene površine, ki pa so domačije žuželk, s katerimi hranijo svoj zarod prav jerebice.

Vznemirljivo napisan leksikon, ki vabi v nadaljnja branja in opazovanja.