Poročilo iz geta

"Zakej ta japk ta žlahtn/ cepove v prazn žene?"

Ramoveš mi je več kot pozornost vzbudil danes že davnega leta 1995 s podobno pesniško zbirko Namesto Kim Bessinger, kot je zdaj ta. Namreč, iz sodobnih časov, in vendar tako ruralna v narečju.

Tako ozadje nam predrzno odpira vse neslutene globine in širine, na kakršne nismo bili več in tudi ne moremo biti navajeni v tej najpogosteje žalibog pritlehni, položni in kar malo zatohli zborni izreki, kot se nam kaže in smo jo navajeni v tem posvečenem knjižnem jeziku, kakršnega resnici na ljubo v beletristiki žal tudi izključno poznamo. Vsaj od baročnih Pisanic in kakega Janeza Demascena Deva dalje.

Čeprav je nasprotno in presenetljivo Ramoveševo pisanje in njegov izraz tu morda še najbolj podobno in podoben pravzaprav prav Devu in njegovim predhodnikom in okolici. In čeprav gre po pesnikovem poreklu, računajoč očitno na govor vasi Poljane nad Škofjo Loko.

To domiselno sklepam iz njegove druge, verjetno v istem času samozaložbno izšle zbirke z naslovom Moja velika, debela mama. Izdajateljstvo tokratne zbirke je bilo v nekakšnem nebuloznem Ateljeju T, torej gre očitno spet za kako samozaložbo. To me v bistvu čudi, saj bi po moje že vsak vsaj povprečno razgledan založnik moral kar planiti po taki knjigi. Ker bi jih gotovo kar hitro prodal kakih 400, kolikeršna je naklada, s čimer bi hitro pokril predvidoma vsaj stroške. - Morda je bil zadržek v kakem preveč izvirnem zapisovanju tega govora, ki res malo odstopa od strogo dialektalnega, morda je tista gorenjščina koga kdaj le preveč spomnila bolj na primorščino. Pa kaj! Prava reč! Naj ta isti, če mu je bil rokopis sploh kdaj ponujen, še naprej bere in zagreto študira lingvistične razprave!

Mene oblika spominja na krasni novi primitivizem, na kakršnega je avtor avtentično pokazal že v svoji "Debeli mami". Sem strogo za!