Mein Kampf

Literarizirani avtobiografski utrinki.

Novinar in publicist (Večer, Naši razgledi, Radio Slovenija, Delova Sobotna priloga ...) je napisal duhovito knjigo v lepem jezikovnem slogu o času po drugi vojni, prek spominov na deda pa celo tja do Avstro-Ogrske. Delo je kovano iz samoironije in cinične distance, ki popisujeta šolski red, družinske navade, vojna stanja, pohod komunizma, kulturo večdnevnega popivanja, vladavine ritualov... Posebej intrigantne so kratke psihološke skice, ki izrišejo kakšno izmed osebnostnih lastnosti njegovih tovarišev, ki so medtem prilezli do statusa javnih oseb.

Avtor uporablja podoben princip kot Blaž Ogorevc in Branko Gradišnik, ki za svoj objekt jemljeta vsakdanje banalnosti, iz katerih napravita zabavno in tudi intelektualno vznemirljivo čtivo.

Toda tak princip ima v sebi past, ki je lahko za bralca usodna. Ta past se aktivira v primeru, ko se avtor preda samovšečnosti svojega postopka. Z veščino pisanja in s perspektivo samoironije lahko v literaturo spremeni vsak, še tako banalen hip svojega bivanja. Če pa ob tem ne postreže z dogodki, ki so vpeti v lok zgodbe oz. so močni že sami po sebi, ali pa ne gradi prodornih miselnih perspektiv, se mu bo bralec utrudil in omahnil pod larpurlartizmom duhovitosti.

Prav to se pripeti knjižnemu Zorku.