Ko je bil Findus še majhen mucek

Ilustrirana pravljica, ki jo napisal in narisal isti avtor.

Nordqvist je hkrati odličen karikaturist in dober izmišljevalec zgodb. Kot tak podvoji moč slikanice, zakaj pri njem risbe niso le dodatek besedilu kot slikovni opis povedanega. V njegovih karikaturah figure zaživijo: gospod Petersson, maček Findus, kmečka soba, lopa, mačkova navihanost in gospodov joie de vivre. A to na tak način, da slike ne prinašajo le po ene ideje, ampak tečejo kot filmski trak; značaj nagajivca oriše mačkon v desetih vragolijah istega kadra. Ko bralček išče in najdeva pomenljive slikovne podrobnosti, ga te zvabijo v spontani krohot.

Oba junaka sta posebneža svojih vrst; kmeta ne zalotimo pri trdem delu, mačka ne pri lenobnem predenju. Prvi ima predmetni svet urejen po boemsko, drugi da skozi akrobatstvo celo navadnim stvarem boemske smisle. Njuno uživanje življenja teče vzporedno; v noveli Thomasa Manna tako drugujeta gospodar in pes, v tukajšnji pravljici gospodar in maček.

Pravljica je sicer verni realizem, vsi njeni dogodki so iz reda običajnega, pravljičen je le odnos, ki pa ga Nordqvist izrisuje psihološko natančno, ko njegove osebe izražajo tok čustvenih stanj: od brezskrbja do otopelosti, od navdušenja do začudenja, od evforije do tragike, od smeha do joka.

Kaj pa tekst? Je le nujni navržek? Nikakor, prav besedilni del podvoji zgodbo še z drugim tovarištvom: med odraslim bralcem in otroškim poslušalcem.