General Rudolf Maister

Mladi! Da ste pripravljeni: meča ne dajte nikoli iz desnice/ naše pravice nikoli iz zenice!

Kmjižica avtorja, ki je takorekoč aboniran na Maistra, na znan način prikazuje zaslužnega Slovenca, brez katerega bi bila danes naša Slovenija gotovo še manjša, vsekakor pa vsaj za tretjino svojega današnjega ozemlja. Pa kaj! Še z Maistrom nismo povsem doma, če tudi o takem domoljubu lahko izda knjigo založba za nekatere očitno takega blagozvenečega imena. Skrpucalo! Kako so uspeli sploh to slavno založbo na sodišču registrirati, če je v zakonu o gospodarskih družbah to nemogoče, saj podjetje nima ravno razumljivega imena. Če je bilo ok. leta 1910 v Mariboru res samo ena petina Slovencev (o čemer Hartman sicer v tej knjigi ne govori, danes so pa to skoraj vsi, potem so tisti nemški Avstrijci kmalu zatem nekam izginili. Izgleda kot da se bo nekaj podobnega zgodilo tudi sedaj. - To ni slučajno, saj zveni nekako kot v Ljubićevem slovenskem filmu Čudoviti prah iz l. 1975. Tam so se partizani v opuščeni pokrajini izgubili in zaman iščejo svoje. (Podobo sem osvežil z Marcelovo knjigo o slovenskem filmu.) Tu je pa film, po svoje razumljivo, še bolj statičen.

Muzej in Maistrov spomenik. - Prof. Vilma Brodnik v svojem delu priročnika zastavlja možna didaktična vprašanja, po katerih bodo učenci tako na osnovi Maistrove poezije in zgodovinskih dogodkov spoznali, kaj je metafora in kaj je aktualna družbena stvarnost. - Po moje bodo prodali ok. tisoč teh priročnikov. Da bi se le še Hartman malo kultiviral - posebej glede svojilnih zaimkov. - Sicer pa: naj ostane kar pri uvodnem verzu, da naj meč nikoli ne gre iz desnice. Kaj šele, da bi šel v kakšen vamp! Tudi Nato naj ostane kar doma!