Terasa v Rimu
Študentska založba, Ljubljana 2001, 4.800 SIT
Meditativna čtivo o (popolnem) človeškem izničenju. In ustvarjanju ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Meditativna čtivo o (popolnem) človeškem izničenju. In ustvarjanju ...
Časovni okvir romana predstavlja baročni svet prve polovice 17. stoletja, sama zgodba (mimogrede: "pravega dogajanja" je komaj za skromno črtico) pa pripoveduje o nesrečnem ljubimcu, ki je, prvič, zaradi slepe zaljubljenosti ob njeni lepoti ostal ves izpraznjen, in drugič, zaradi nje je navsezadnje dobesedno ostal tudi brez obraza, saj mu ga je s kislino izmaličil ljubimkin zaročenec: in ona, Nanni Veet Jakobsz, osemnajstletna mladenka (ki se drži sramežljivo, tako da je videti rahlo grbasta ...), seksualno živahna hči mestnega sodnika, ki je ljubila samo njegovo fizično lepoto, ga sedaj, spačenca, ne "prepozna" več - in njena vrata so mu odslej za vedno zaprta. No, tragični junak romana, Meaume (umetnik - graver) nato, kot begavček, zares odide iz njenega življenja, vendar je nikoli ne pozabi, tako da vse svoje življenje riše eno in isto telo v objemu, o katerem ni nehal sanjati ... A da bo mera polna: že omenjeno Nannino "neprepoznavanje" se čez slabih dvajset let ponovi, in sicer v osebi njunega sina, ki brezupno išče svojega pravega očeta, ko pa se končno le srečata, ga ne prepozna in mu v prepiru celo zabode nož v grlo. In Maume zaradi zadobljene poškodbe po nekajmesečnem trpljenju umre, pred smrtjo pa se tudi sam ne prepoznava več in se pogovarja z muhami ...
Tudi roman o "nemogočem prepoznavanju"
