Filozofija prava
Cankarjeva založba, Ljubljana 2001, 9.850 SIT
Radbruch (1878-1949) je klasik pravnih znanosti, saj se petdeset let po smrti piše o njem več kot za življenja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Radbruch (1878-1949) je klasik pravnih znanosti, saj se petdeset let po smrti piše o njem več kot za življenja.
Nemški pravni filozof je presegal koncept zakon je zakon, po katerem se je razmahnil nacizem, ki je vpeljal rasistično zakonodajo in oblikoval pravo v skladu z interesom naroda.
Radbruch, ki je l. 1933 izgubil službo profesorja v Heidelbergu, je nasprotno poudarjal pravičnost prava in pravnost zakonov. Zakoni, ki nekatere ljudi obravnavajo kot podljudi, nimajo pravnega značaja. Tako kot vojak ni dolžan izvršiti ukaza, ki bi ga zapeljal v zločin, tako se tudi noben sodnik ne more sklicevati na zakon in razsojati v skladu z njim, kadar gre za zakon, ki ni le nepraven, temveč zločinski. Pogled, ki od sodnika pričakuje, da ravna kot osebnost in tako tudi v diktatorskih režimih tvega svojo kariero!
Posebej pretanjene so Radbruchove študije primerov. Nekdo je ovadil človeka, ki je na listek napisal, da je Hitler zločinec. Pisca je nacistično sodišče obsodilo na smrt zaradi veleizdaje. Je ovajalec sostorilec kaznivega dejanja? - Da, v tretjem letu vojne je bilo znano, da posameznika zaradi pisanja takega letaka sodišča obsojajo na smrt, obenem pa ovajalec ni imel nobene pravne dolžnosti za ovadbo, zakaj v pravnem smislu takšno pisanje ne more biti podano kot priprava veleizdaje.
Kaj pa primer rabljev, ki sta izvrševala sodne obsodbe? Lahko bi namreč zaradi katerihkoli razlogov zapustila to službo? Radbruch premišlja, da zgolj dobro plačano rabljevo delo ne naredi iz njega sostorilca zločina. Njegov poklic je ubijanje na smrt obsojenih in njegova naloga ni preverjanje pravnosti sodb.
Bizaren pogled pravniškega dlakocepca? - Ne, nemški pravni filozof polemizira s povojnim sodiščem, ki je omenjena rablja obsodilo, in to z argumentom, da 12 let nacizma zahteva obnovo subtilnih formalnopravnih premislekov, ki naj vsem zagotovijo pravičnost in obenem pravno varnost.
Recenzija jemlje za topiko Radbruchove povojne tekste, ki so v slovenskem prevodu dodani k originalni Filozofiji prava iz l. 1932, v kateri obravnava sicer druge teme: pravico do abortusa, pojem strankarskih ideologij, protislovja zakonske zveze..., a z enakim pristopom pravnofilozofskega premišljevalca.
