Moskovski zapiski

Ponatis prevoda iz l. 1951 znamenitega dela, ki ga je avstrijski poslanik Herberstein izdal v latinščini leta 1549.

Kot diplomat je namreč obiskoval Moskvo in potoval po ruskih deželah, kjer je podrobno beležil tamkajšnje navade. Uporabljal je več virov: ruske potopise in zgodovine, ki pa jih je dodatno preverjal pri domačinih, čakajoč na odrešilni: "To sem videl na lastne oči." S svojim pristopom je anticipiral novinarske reportaže. Ko je denimo pisal o Ledenem morju, navaja pričevanja tolmača Grigorija, nato različico drugega tolmača Vlasija in še tretjo izkušnjo kneza Dimitrija.

Kako je torej tedaj teklo vsakdanje življenje?

Psovali so se s pes naj ti oskruni mater!, v cerkve so prihajali z ujedami in živalmi, kar daje slutiti zakon, ki škofu nalaga, da kaznuje vsakogar, ki pripelje v cerkev nečisto žival. Na porokah si je ženin zapisoval poročna darila, jih potem dal oceniti, zakaj čez leto je moral sam svate obdarovati v isti vrednosti. Ženskam ni bilo dovoljeno ubiti domače živali, pa je potem ta, ki je živela sama, stopila pred vrata hiše in prosila mimoidoče, če ji zakoljejo kokoš. Tlačani so delali šest dni za gospoda, sedmi zase. Dekleta so hodila oblečena v krzno domačih mačk. Ulice po Moskvi so bile tako blatne, da so po njih polagali kar brvi. Ribiči ob Belem jezeru so bili takšni poznavalci, da so za ribo, ki so jo ujeli v Volgi, znali povedati, koliko časa je pred tem živela v jezeru...

Antropološko bogato branje.