Zlato

Tema: zlata mrzlica v Kaliforniji 19. stoletja.

Cendrars (1887-1961) ima pri slovenskih bralcih za seboj že prevod Moravagina pri CZ. Pisatelj, ki živi kot potepuh, je motiv postavil na glavo: njegov junak ni zlatokop, je pa boemski avanturist Suter, ki napravi Kalifornijo za obljubljeno deželo še pred zlato mrzlico. Nekoč priseljenec brez prebite pare je naenkrat sanjski bogataš, ki samo še zre na oljčne nasade, vinograde, sadovnjake, žitna polja, večtisočglave črede ovac in govedi, cestne mreže, Indijance, ki jih je spretno spokojil, roparske tolpe, s katerimi se zna pogoditi. - Zdaj udari revolucija, ki mu sesuje svet! Ne z mačetami in štrajki, ampak s krampi za kopanje zlata. Pred njo je nemočen celo vojaški poveljnik, ki pošlje enoto, da bi napravila red, a vojakov ne vidi nikoli več: za boljšo plačo so vsi pobegnili v rudnike.

Tu se razbohoti šarm Cendrarsa, ki prekucne junakovo usodo še za en pa še za drugi in na koncu še v tretji preobrat.

Ob Zlatu je objavljenih še nekaj kratkih tekstov, med njimi miniaturko črnega humorja Kako sem krvavel. Avtor na bojišču prve vojne izgubi desnico. In to pisatelj! Katastrofični konec ki iz umetnika napravi zagrenjenega vojaškega kripla? Nasprotno, Cendrars zdaj šele zaživi: z amputiranim štrcljem tolče po boksarski vreči in se uči vragolij lovljenja žogic, v poljski bolnišnici zabava umirajoče ranjence, zraven pa še vadi oko v opazovanju človeških značajev.

Skratka, pisec, ki pobira junaka z dna, da bi jih povzdignil, nato pa ti začutijo, da užitek ni na vrhu, temveč prav na dnu, v obsedenostih, ko se motaš po poti ven iz brezna.