23. 4. 2002 | Mladina 16 | Kultura | Knjiga
Žalostno, toda resnično
Borovci, Ilirska Bistrica 2001
Po obetajočem prvencu (Driska, 1998) - prazna literarna čreva.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
23. 4. 2002 | Mladina 16 | Kultura | Knjiga
Po obetajočem prvencu (Driska, 1998) - prazna literarna čreva.
Kosmačev knjižni "drugorojenec" Žalostno, toda resnično je zares, žalostno, toda resnično, rezultat pisanja zaradi pisanja samega ("... greš ven, se vrneš, vzameš papir in v petindvajsetih minutah zliješ nanj vse, kar si sedaj zlil ..."), daleč najbolj moteče pa je piščevo ceneno, purmansko bahavo samohvalisanje, kako izvrsten pisatelj da je.
Skratka, še včeraj udarnega, vendar simpatično skromnega tkalca pretresljivih zgod z dna družbe se danes ("Kosmo je korenjak" etc.) preprosto ne prepozna več. Gre za krizo identitete? Zagotovo. Dokaz za to so pričujoče žalostne, toda resnične zgodbe, ki so, brez izjeme naphane z vsakovrstnimi med seboj skreganimi moralizmi in nastopaškimi izjavami, kako se denimo zakonski ženi ne reče baba, temveč žena, po drugi strani pa so nedoletni otročki zanj preprosto majhne ostude oziroma golazen, ki ga osreči prav toliko kot najhujši maček in bi se zaradi tega ( torej froca) kar fuknil z balkona.
Dalje: še včeraj korenjak, uživač in žalobni veseljak v kavsni (t.j. pijači) si danes prisiljeno kvari jetra z bulo (steklenico) samo še na račun svojega, kako prozorno, spisateljskega "stvaralaštva". Zopet dalje: v ta(isti) namen se samoreklamira za potencialnega homiča (v naslednjem stavku, karikiram, pa že naletimo na demanti, češ moj Denis Pokora je glede tega nedolžen in pošten kekec). Itd., z blefom naprej.
Najgloblji padec v slovenski literaturi zadnjih let.
