Habsburški mit

Pisatelj legendarne "Donave" je mit o habsburškem imperiju iskal po moderni avstrijski književnosti.

O cesarju Francu Jožefu so starčki s solzami v očeh pripovedovali še v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja. Avstro-Ogrska kot ideal državnega reda je ostala pojem do današnjih dni. Magris pa temu mitu poišče faktično realnost, v kateri je nazadnjaški imobilizem postal vrednota. Cesar se je upiral individualističnemu ekshibicionizmu s premišljeno zadržanostjo, ki mu ni dopuščala, da bi izrekal svoja mnenja. Tako je ob likovnih razstavah izrekal samo: "Bilo mi je v veselje."

To je bila vladavina, ki je birokratsko mišljenje prignala na raven čustev. Pisatelj Doderer to utelesi v upokojenem uradniku - voyeurju, ki vsak večer skozi okno opazuje, kako se v sosednji stavbi slačijo ženske. Njegov dnevnik beleži: "Okno I, ura 10, vredno zapisa; okno II, ura približno 10.10, zelo zanimivo; okno III, ura 10.15, izredno zanimivo."

Slavna opereta je ovita pravljica habsburškega cesarstva. Če se zgodi, da se med ljudstvi cesarstva pripravlja upor, že jih Johan Strauss pomiri v folklorni idili; tako proslavlja ognjevitega madžarskega duha. Ko pa pretrese Dunaj borzni zlom, hitro napiše himno šampanjcu, da bi pozabili na nastale težave.

Sicer natančna in lucidna knjiga modifikacij habsburškega mita v književnosti, ki pa zahteva od bralca, da je ljubitelj avstrijske literature: Nestroya, Grillparzerja, Hofmansthala, Zweiga, Rilkeja, Musila..., ta lahko namreč uživa tudi v preštevilnih podrobnostih.