Ljubezenski pobegi

Zbirka kratkih zgodb avtorja uspešnice Bralec.

Pravzaprav psihološko subtilna parafraza ameriškega štosa o možu, ki je zjutraj skočil samo po časopis, a ga žena videla nikoli več ni. Schlinkovi junaki bežijo iz odnosov. Magari po smrti. Starejši gospod pokoplje ženo, s katero sta živela zgleden zakon. V mislih še ureja spomin na družico, ko poštar prinese pismo za njo. "Draga Lisa ... najina ljubezen ... tvoj Rolf." Vdovec sede in zmagoslavno odpiše: "Vaše pismo je prišlo. Vendar te, ki ste ji pisali, ni več doseglo. Lisa, ki ste jo poznali in jo ljubili, je mrtva. B." To treh dneh triumfa pride nova pošta: "Brinetka. Nočeš več biti Lisa, ki sem jo ljubil. Ona naj bi bila zame mrtva? ... Tvoje pismo me je osrečilo. Rolf." Kaj sedaj? Jasno, nova ljubezen, vdovec išče pot do neznane mu ženkice. In vrže novo pisemsko kost: "Tvoja pisma so enaka kot takrat: obremenjujejo me. (...) Ne naredi več enake napake. B." Pismo za pismom, dokler ne sklene inkognito spoznati ljubimca svoje bivše žene. Postaneta šahovska prijatelja ob jutranjem šahu v kavarni, medtem pa razmišlja, kako izvedeti čim več o Lizi, kako ga spraviti v največjo zadrego ..., vse samo zato, da bi se vrnil v spokoj, v katerem bi lahko spet v miru poslušal ptičke.

Schlink piše v maniri presenečenja. Nikoli ne izda vnaprej, ne kdo je bila ljubezen, ne do kdaj bo žarela, ne kako bo razpadla. Lahko je izginula slika židovskega slikarja; izpuhtelo prijateljstvo zahodnega in vzhodnega Berlinčana; poslovnež, ki ljubi eno, se ji poskuša iztrgati z drugo, od obeh s tretjo, se mu vzporedno rojevajo otroci in šele po vsem tem ...

Njegov material so krize in neznosnosti družinskih življenj, tako kot pri Bergmanu, samo da se njegovi liki ne vrtijo v histeričnih krogih, temveč iščejo najbolj spokojni trenutek, ko na popotovanju po Ameriki sredi noči in sredi pustinje izrečejo: "Mi prosim odpreš prtljažnik?"

Čez nekaj dni ga pisatelj najde sedečega ob morju. Imel je občutek, da ima neskončno veliko časa.

Če je značilnost romanov o ljubezni, tkanje privlačnosti z ukradenimi pogledi in izrečenimi besedami, piše Schlink antiljubezenske zgodbe. Pri njem ni rajskih ne peklenskih stadijev odnosa med dvema, njegovi junaki iščejo in najdevajo užitek biti sami s seboj. Včasih dobesedno v samostanu.