Arhitekturni vodnik po Ljubljani

Večina besedila se res stvarno faktografsko glasi podobno kot ta navedek. Zato verjetno napisati 100 takih petstranskih besedil ob Kambičevih fotografijah stavb zunaj in znotraj, če smo pošteni, ni bil ravno prehud zalogaj. Odlična pa je zvita navezava na znano slovensko, drugorodno edicijo 100 NAJ ... Velika iznajdba je oblika. Knjiga je kar 29 cm dolga in samo 15 cm široka. Za dva 'časopisna' stolpca besedila na notranji desni ob vsaj dveh fotografijah bolj na levi. Pri tem je še naslovnica tako posrečena, pramenasto sivo-bela, da skorajda ne gre iz glave.

Celota me od daleč še najbolj spominja na moja pregrešna kadilska leta: šteka cigaret. (Še to me pa zelo moti, da se zaradi šibke širine in prekrepke vezave knjiga ves čas in vztrajno zapira. To bi le moralo biti rešeno že pred lepljenjem.) Najprej sem verjetno prebral časopisni slogan, kako da si bodo trume turistov menda s tem vodnikom v rokah ogledovali znamenitosti mesta. Dajte no, sem si rekel. Sponzorstvo županstva verjetno dela svoje. Danes bolj verjamem v to. Menim celo, da je ta knjiga verjetno najboljša svoje vrste ta hip pri nas. Zato sploh ne razumem tiste agresivne in izključujoče promocije do drugih knjig, ko so v Konzorciju pred tedni izpraznili vse knjižne mize in izložbe ter razstavljali samo še te vodnike. Bolj zaupam tudi Evropejcem, ki pridejo. Zamejcem recimo. In se obenem nasmiham najbolj prefriganim med tistimi popotniki, ki bodo sonarodnjakom lahko govorili o eksotičnih slovenskih knjigah. Kronski dokaz bodo seveda imeli v žepu. Skratka, vse kaže, da je pred durmi uspešnica, ki bo v prodaji v več nakladah. Bravo za Rokus.