10. 6. 2002 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Nič ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom ...
Mondena, Grosuplje 2001, 7.350 SIT
Arhitekt, oblikovalec, profesor, vandrovec in mizar je izdal knjižni izbor tekstov, ki jih je objavljal po revijah: Jana, Naši razgledi, Nova revija, Mladina, Ambient, Drevesa, Les, Nova Atlantida, Sobotna priloga Dela ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
10. 6. 2002 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Arhitekt, oblikovalec, profesor, vandrovec in mizar je izdal knjižni izbor tekstov, ki jih je objavljal po revijah: Jana, Naši razgledi, Nova revija, Mladina, Ambient, Drevesa, Les, Nova Atlantida, Sobotna priloga Dela ...
A tudi pisanje ni za Suhadolca tehnično orodje, temveč metier, v katerem uživa v iskanju besed, s katerimi opisuje buldožersko filozofijo sodobne Slovenije. Po nazoru je konzervativec, ne kot godrnjavec, prej kot Indijanec. Ki stvari ne jemlje kot potrošnjo robo, temveč kot sosede. Dobesedno; ko sosed poseka staro češnjo, jo da prepeljati do žagarja, ki mu iz nje naredi deske, iz katerih potem ustvari češnjev stol.
Njegova praktična vednost izhaja iz izkušnje kolesarja, ki križari po vaških cestah in opazuje stavbe, mostove in ceste. In se čudi, kako velike hiše si postavljajo Slovenci, potem pa se cela družina stiska v jedilnem kotu. Ko stvarnost prestavi v številke, dobi svet nove razsežnosti. "Če je v Sloveniji 400.000 tipskih hiš, če je v vsaki 200 kvadratnih metrov preveč in če je meter površine vreden 100.000 SIT, potem je hišna nepotrebnost vredna 80 milijard nemških mark."
Kot arhitekt ni častilec podob, temveč kritik, ki skozi oči človekovega ugodja in tradicije meri sodobne gradnje ter jim jemlje samoumevnost pravšnjosti. Spet konzervativnost, a utemeljena na faktih. Kaj prikazujejo umetnostni vodniki po Slovenskem? - Stilska obdobja pred secesijo, secesijo, obdobje med vojnama, povojnemu obdobju namenijo komaj kakšno podobo. Dobrih 60 arhitektov je ustvarilo večino podob, ki jih upodabljajo razglednice in vodniki, medtem ko za deli 2000 povojnih arhitektov ostane komajda kakšna stavba, ki bi jo s ponosom kazali gostom in tujcem.
Klasični esej v duhoviti formi in s presenetljivimi poantami.