Časovni kvadrat

Po poti se je zvečerilo, zamenjal se je letni čas.

Z Miriam Drev, pesnico, prevajalko in recenzentko, mislim, smo dobili novo, zelo zanimivo kulturniško osebnost. Mene to veseli. Tokrat je v ospredju, jasno, njena poezija. Po pregledovanju te dokaj enigmatične, še kar hermetične svobodne poezije in v trde platnice vezane zbirke, so mi ostale v spominu predvsem številne intrigantne fraze, zanimivi idiomi in tudi vsaj zame malo nejasni ter vznemirljivi deli, ki sem si jih s svinčnikom pri branju pridno označeval. Zdaj je knjiga resda vsa grafitna od tega branja. Vendar tega zbirki vsaj jaz ne štejem v breme. Prej obratno.

Poglejmo in za zgled malo poberkujmo: lirska subjektka tako nekje zatrjuje, da recimo šepeče na cestne ovinke natančno. Priznajte, da je malo nenavadno - tako enostavno, čisto in obenem zabavno. To pisanje pa bo še posebej zanimivo tudi za vse vas, ki imate morda kake podobne izkušnje kot tukajšnja subjektka. Nikjer seveda ni rečeno čisto naravnost in morda je za moje razumevanje in podtikanje neobičajne, prepovedane ljubezenske zveze le premalo indicev. Zunaj pa je tako vroče, da to morda vpliva tudi na moje branje. Včasih ...