Borzne tigrice

Denar obračajo štiriindvajset ur na dan. Imajo po štiri ure na steni in nekaj ekranov v pisarni ...

... in seveda (velja, brez izjeme, tako za deconosno kot decotvorno zverjad romana), prav zaradi svoje bolestne sle po pridobitništvu obenem tudi - dobesedno preračunljivo "živalijo" s svojimi čustveno popolnoma izpraznjenimi življenji. Skratka, vsi doživljaji in doživljanja teh žalobnih kreatur služijo izključno mamonu, celo ljubezen. Ena izmed najizrazitejših naslovnih junakinj romana, še ne tridesetletna borzna tigrica Karmen se tako denimo naveliča zaročenca, japija Roka, saj, kot pravi, ga zanima samo denar in se z njim pač o ničemer drugem sploh ne more pomenkovati, kaj šele pogovarjati: ampak, v objemu precej starejšega, poročenega ljubimca, s katerim preživlja nepozabne noči ob romantični Soči, se omenjeni par še med ljubkovanjem pogovorja izključno o - obračanju in kopičenju denarja.

Zgodba: naša ljubimca skušata (med drugim tudi s kapitalom ljubimčeve žene) ustanoviti prvo slovensko borzo, vendar se jima strokovno dobro začeti projekt zaradi prepogoltnih sodelavcev izrodi v finančno sračje gnezdo, kar seveda s pridom izkoristi "v zasedi čakajoča" konkurenca, ki na pogorišču njune stvaritve takoj ustanovi svojo borzo. Še pred popolnim polomom pa se Karmen, prvič in zadnjič, zamisli vase kot v - žensko. In sicer v trenutku bližajoče se smrti, ko na poti v Trento izgubi oblast nad vozilom ...

Glede literarne vrednosti povprečna (moderna) večerniška povest. In zato zagotovo izposojeniški hit v knjižnicah.