Hex 'n' šuš

Klic pohotnice./ Kokainski angeli/ lovijo samce.

Regina Kralj mi je ostala v spominu predvsem zdaj po svoji predzadnji zbirki z naslovom Persona non granata in svojih tedanjih pesmih v prozi. Tedaj je nastopila v dvojcu z Jožkom Štucinom. Tokrat pa je pred nami solo. Toda ali res? Ne čisto. Njeno tokratno zbirko je s xsplošnim in kar malo povzdigujočim esejem pospremil sam Dimitar Anakiev.

Gospod torej, ki ga že kar sinonimno povezujemo s haikujem pri nas. In od katerega smo zvedeli še vse kaj več, kot to, da haiku izvira v Japonnski 15. stoletja, da je bila ves čas zelo stroga pesniška obllika iz treh verzov, najprej s petimi, potem sedmimi in spet petimi zlogi v zadnjem verzu. Že sprva naj bi bila ta forma bolj humorno oblikovana. Potem je Anakiev potegnil še kar smelo črto Dekleva-Repar-Kralj. Morda ima pa to vseeno svoj smisel?

Na eni strani je zanimiv že naslov, ki korespondira s frazo rock 'n' roll in potem še besedica šus, ki jo uporabljajo predvsem narkomani za ekstazo po zaužitju mamila. Potem je zanimiva še tista prva nejasna besedica hex. Morda res samo spominja na sex, morda pa je le kak novi kriptonim za heroin. Kakorkoli že, ti haikuji hočejo vznemirjati v smeri katoliške cerve in razdevičenja. V pravšnji sodobni slovenski inflaciji haikujev so najboljši tu tisti, ki kažejo na doslej fonetično neznane spoje kakih besed.