Pogovori srca

'Igra se s soncem češnjev cvet, nekje ko svat se kos oglaša;/ ves mlad se z vonjem gozd ponaša,/ ko vetrič mimo gre zavzet.'

Knjiga je zbornik s slavističnega simpozija ob posthumni pesničini 90-letnici. Osrednji Slovenci jo poznamo resda žal bolj približno. Zato navajam najprej nekaj generalij. Pesnica se je rodila l. 1910 na tolminskem Klancu, na Klancu torej, tako kot še kak drug naš ustvarjalec. Je vrstnica Cirila Kosmača, oba sta pa dvajset let mlajša od Franceta Bevka.

Po begunstvu sredi I. svetovne na Jesenicah je živela v Gorici. Poročena je bila s skladateljem in organistom Lojzetom Bratužem, ki je uglasbil veliko njenih pesmi. - Simpozij je potekal na gradu Kromberg. S svojimi referati pa so sodelovali člani treh slavističnih društev, in sicer SD Nova Gorica, Koper in Trst-Gorica-Videm ali Marija Pirjevec, Tomaž Pavšič, Marta Fili, Zorko Harej, Zoltan Jan, Marija Mercina in Slavica Plahuta. Najobsežnejše in kasneje dodano besedilo je intervju Marije Češčut s pesnico iz l. 1975 na radiu Trst A.

Ob tem intervjuju predvsem in tudi drugih podatkih o fašističnem divjanju v porapalski Primorski se človeku pogosto kar ježijo lasje. Tako so sredi goriškega Travnnika fašistični buteljni zaradi zastraševanja slovenskih kulturnikov pretepli moža, tako da je ta končal v bolnišnici. Pretepali in mučili so tudi njo. Vendar ne tako skrajno kot moža. Ta je pod prisilo moral popiti neko izdatno mešanico bencina in strojnega olja, zaradi česar je seveda umrl v neznosnih bolečinah umreti. Zato lahko beremo knjigo kot pričevanje nevarnih časov. Zanimivo je tudi to, da govorijo Primorci ves čas o domovini v Sloveniji, kot da oni ne bi živeli v domovini. Med pojmoma domovina in država pač ni enačaja.