Naše gobe

Več kot 250 vrst gob v sliki in besedi.

Danes knjige o gobah rastejo po knjigarnah kot gobe, a zadnja leta le prevodi tujih avtorjev. Ne da bi ti bili slabši, toda tokratni priročnik jemlje za svoj korpus le tiste gobe, ki rastejo na Slovenskem in na katere lahko domačijski gobar tudi naleti.

Kot začimba delu je v uvodu ponujenega pol stota kuharskih receptov; za gurmane je še vedno sveto pismo Carluccio s svojimi Gobami za sladokusce.

Princip pisanje je natančno shematičen: opis gobe (klobuk, lističi, bet), čas in področja rasti, lestvice užitnosti, podobnost z drugimi in zares nazorno velike fotografije.

Rubrika podobnosti je kajpak krucialna. Gobarjenje je ena izmed udejanitev filozofije strukturalizma, v katerem so znaki konstituirani kot sistem razlik. Če hočemo na primer brezskrbno nabirati hostne kukmake, ni dovolj, da jih znamo določiti kot take, usodnosti se izognemo šele takrat, ko poznamo njihove drobne značilnosti, po katerih jih ločimo od strupenega karbolnega kukmaka in smrtno strupene koničaste mušnice. Avtorji so v tej rubriki precej podrobni, a ne absolutno; pri rumenem gobanu ne zapišejo razločevalnih potez z neužitnim grenkim gobanom, kar pa za morebitnega uživalca resda ni fatalno.

Praktična koristnost pa so tudi vrstice sinonimov, ki ob navadni ledenki nanizajo še njene sopomenke: bela ježevka, beli ježek, gobov smrkelj, prosojna ledenka, želatinarka itd.

Izčrpen priročnik.