Po poteh skrivnosti

Izletniški vodič kot raziskovanje nenavadnosti.

Čigava je kost v cerkvici na Crngrobu, dolga 7 čevljev in debela 7 palcev? Kje je umrl grof, čigar srce hranijo v steklenički napolnjeni s prozorno tekočino v kapelici pokopališča na Turjaku? Kako se je znašel oltar madam Pompadour v kartuziji Pleterje? Zakaj je cerkev v Lenartu nad Gornjim gradom okovana v železno verigo? Kdo je pokopan pod gozdnato vzpetino Molnik, kjer že stoletja živi gomila vsako leto na novo vrženih vej? Kakšna pot usode je pripeljala družino zadnjega burbonskega kralja Karla X., da si je za svojo grobnico izbrala cerkev v Kostanjevici pri Novi Gorici. Et simile.

Čar knjige je avtorjev zanos iskalca odgovorov. Ne zadošča, da vpraša bližnjega cerkovnika, muzejskega kustosa ali očaka v gostilni. Poda se na pot v francoske samostane, si dopisuje s potomcem Auerspergov v Kanadi, brska po arhivih, sitnari po muzejih, ko si v depojih ogleduje lobanje plemičev, prebira zgodovinsko literaturo, si ob sveči izpisuje latinske citate na stenah skritih jam ...

Pri tem pa najdeva neznano paralelno zgodovino. Vsi poznamo rudnik živega srebra v Idriji, ne vemo pa za rudarje, ki so iz njega odnašali rudo, katero so potem na skrivaj v svojih rovih topili in prodajali kontrabandarjem. Ko zve za Migovčkovo brezno, tava za njim po gozdu, odkrije vhod in se spusti v kraško brezno po dolgi železni lestvi, po kateri se je Migovček spuščal do svojih železnih kotlov in dolgih cevi, vse dokler mu sredi tridesetih let niso na sled prišli žandarji.

Očarljive zgodbe intelektualnega pustolovstva.